vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj7,0 %24,0 %49,0 %3,0 %2,4 %4,1 %2,8 %7,8 %zelenjavni vrtsadovnjakvinogradokrasno travinjeokrasni vrttlakovano dvori{~enetlakovano dvori{~eobjektSlika 34: Dele` zemlji{~ na ljubljanskih vrti~kih, namenjenih dolo~eni zemlji{ki rabi.vinograd (20 %), seveda pa je ob tem bolj primerno navesti, da imajo pravzaprav le zasajeno sadno drevjeoziroma brajdo z vinsko trto. 43 % vrti~kov ima dvori{~e. Nekaj ve~ jih je netlakovanih kot tlakovanih(razmerje 79 : 50).Leta 2005 je povpre~ni vrti~ek v Ljubljani meril 205 m 2 ; skoraj polovica (101 m 2 ) jih je bilo namenjenihpridelavi zelenjave (slika 34). V povpre~ju je razmeroma veliko prostora zasedalo dvori{~e (dobro~etrtino ali 55 m 2 ); netlakovanih dvori{~ je bilo bistveno ve~ kot tlakovanih. Povpre~no 16 m 2 ali 8 % povr-{ine vrti~ka je zasedal sadovnjak, medtem ko je bila povr{ina s trto znatno manj{a (6 m 2 oziroma 3 %).Okrasno travinje je bilo na povpre~nem vrti~ku zasajeno na 8 m 2 (4 %), okrasni vrt pa se je razprostiralna 5 m 2 (2 %).V povpre~ju sta torej obdelani dve tretjini vrti~ka, od tega je 60 % namenjeno pridelavi sadja, zelenjavein grozdja, preostali del pa okrasnim rastlinam, negovani travi, cvetju, grmovnicam in tudi posameznimdrevesom.Raziskava izpred desetletja (Simoneti s sodelavci 1997) navaja mnenje vrti~karjev, da je optimalnavelikost vrti~ka nekje 50 m 2 na dru`ino. ^e to velikost upo{tevamo kot izhodi{~e za nadaljnjo analizo,pridemo do spoznanja, da naj bi bili ljubljanski vrti~ki v povpre~ju {tirikrat »preveliki«. Avtorji raziskaveiz leta 1997 dodajajo, da je pri vrednotenju primernosti velikosti vrti~ka vendarle dobro upo{tevatitudi njegovo lokacijo glede na bivali{~e lastnika. Za vrti~ek v neposredni bli`ini stanovanja zadostuje50 m 2 , medtem ko ve~ja oddaljenost od bivali{~a zahteva ve~jo parcelo in tudi postavitev barake. Iz anketelahko izlu{~imo podatek, da povpre~ni objekt na posameznem vrti~ku meri 14 m 2 in zaseda okrog7 % povr{ine vrti~ka. 14 m 2 je veliko za vrtno lopo, a malo za po~itni{ko bivali{~e, to pa seveda pomeni,da imajo zabele`eni objekti razli~en namen.5.6 UREJENOST VRTI^KOVEna od predpostavk projekta (Vr{~aj s sodelavci 2008) je bila, da so obstoje~a obmo~ja vrti~kovv Ljubljani neurejena in brez ustrezne infrastrukture ali pa je ta zelo pomanjkljiva. Zato se je precej anketnihvpra{anj nana{alo na urejenost vrti~kov in vrti~karskih obmo~ij: prometno povezanost, opremo, oskrboz vodo, opremljenost objektov in ravnanje z odpadki. Pri anketirancih nismo poizvedovali le o opremljenostiin urejenosti njihovih »lastnih« vrti~kov, ampak tudi o opremljenosti in urejenosti celotnega mati~negaobmo~ja vrti~kov.78