vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajNa triindvajsetih predvidenih obmo~jih vrti~kov je ve~ kot polovica zemlji{~ v zasebni lasti. Izstopajozlasti posamezniki (fizi~ne osebe), v redkih primerih so ve~ji lastniki tudi pravne osebe, med katerimiprevladujejo gradbena in nepremi~ninska podjetja. Tudi po povr{ini najve~ja vrti~karska obmo~ja soprevladujo~e v zasebni lasti.Najve~je povr{ine vrti~kov so predvidene na obmo~ju Rakove Jel{e in Livade, kjer je lastni{ki dele`ob~ine in dr`ave manj{i od petine. Tudi na obse`nej{ih predvidenih vrti~karskih obmo~jih v [i{ki, Dravljahin Kosezah prevladujejo zasebni lastniki.Lastni{ka sestava vrti~karskih obmo~ij je torej potencialno problemati~na. Mestna ob~ina Ljubljananamre~ obvladuje le majhen dele` zemlji{~ in ima zato dokaj omejene vzvode za enotnej{e in skladnej{eurejanje na~rtovanih obmo~ij vrti~kov. Problemati~no, drago in zamudno zna biti `e pridobivanje zemlji{~samo. Odkup ve~ kot 400.000 m 2 zasebnih zemlji{~ je namre~ velik finan~ni zalogaj, zato bodo lokalneoblasti na predvidenih vrti~karskih obmo~jih najbr` morale razmi{ljati tudi o vzpostavljanju zasebno-javnegapartnerstva. V lu~i preteklih nesoglasij pa je zagotovo nujno potrebno iskanje konsenza med ob~ino,lastniki zemlji{~ in vrti~karji, pa tudi intenzivnej{e vklju~evanje tako lai~ne kot strokovne javnosti.198