vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajhro{~u in krompirjevi plesni smo tudi pri~akovali, saj je krompir ena od najpogosteje gojenih kulturnihrastlin v Sloveniji, koloradski hro{~ in krompirjeva plesen pa `e ve~ desetletij njegova najpomembnej-{a {kodljivca. Dele` pravilnih odgovorov bi bil zagotovo precej manj{i, ~e bi se vpra{anja nana{ala tudina manj znane povzro~itelje bolezni in {kodljivce.Pomanjkljivo znanje anketirancev so potrdili tudi odgovori o karenci ali ~akalni dobi, saj je na zastavljenovpra{anje »kaj je karenca?« pravilno odgovorilo le 34 % vpra{anih. Kljub temu se nekoliko ve~jidele` anketiranih zaveda, da je po uporabi fitofarmacevtskih sredstev ~akalna doba zelo pomembnain je lahko glede na razli~ne gojene rastline in razli~na fitofarmacevtska sredstva razli~no dolga, saj jena to pravilno odgovorilo 67 % vpra{anih. Seveda pa bi bilo glede na dejstvo, da je od upo{tevanja karenceneposredno odvisna neopore~nost pridelanih vrtnin, s tem pa tudi zdravje njihovih porabnikov, lahko{e ve~ pravilnih odgovorov.Glede na dokaj slabo znanje o varstvu rastlin in uporabi fitofarmacevtskih sredstev je zelo presenetljivodgovor anketiranih vrti~karjev, da ne ~utijo potrebe po tovrstnem izobra`evanju, saj jih kar 60 %meni, da to podro~je dovolj dobro obvladajo. Tako visoko mnenje o svojem znanju je verjetno tudi vzrok,da se jih kar 84 % ne udele`uje izobra`evanj s podro~ja vrti~karstva. Iz tega najverjetneje izhaja tudiugotovitev, da razmeroma majhen dele` vpra{anih pri izvajanju ukrepov varstva pred {kodljivci in povzro~iteljibolezni i{~e strokovno pomo~, saj se jih s strokovnjaki posvetuje manj kot desetina, nekolikove~, ~etrtina, pa jih poi{~e nasvet pri prodajalcih fitofarmacevtskih sredstev. Kar 45 % anketiranih fitofarmacevtskasredstva kupuje in uporablja brez nasvetov ali pomo~i drugih, kar je glede na njihovo slaboznanje o tej tematiki precej zaskrbljujo~e.10.3 RABA VODENajpomembnej{i dejavnik oziroma predpogoj vrti~karstva je oskrba z vodo. Obdelovalci vrti~kov sozaradi velike intenzivnosti pridelave omembe vreden porabnik vode. V Ljubljani obstajajo obmo~ja vrti~kov,na primer v neposredni bli`ini vodarn Kle~e in Hrastje, ki so z vidika preu~evanja vpliva vrti~karstvana kakovost podzemne vode zaradi intenzivnosti te dejavnosti in bli`ine ~rpali{~ pitne vode izjemnopomembne, vendar zaradi ve~je globine gladine podzemne vode, ki je na obmo~ju vodarne Kle~e od25 do 30 m in zahodno od vodarne Hrastje okrog 15 m, ni vrti~karskih vodnjakov, kakr{ne poznamo naobmo~jih, kjer je podzemna voda plitvo pod povr{jem. ^e je podzemna voda plitvo pod povr{ino, sovodnjaki obi~ajno kopani ali zgolj zabiti.Z vidika morebitnega vpliva na kakovost podzemne vode je zaradi vodonosnih plasti, ki so plitvopod povr{jem, intenzivnosti obdelave vrti~kov in bli`ine vodarne Jar{ki prod, najbolj ranljivo ljubljanskovrti~karsko obmo~je dolg in {irok pas vrti~kov na levem bregu reke Save ju`no od ^rnu~. Na tem obmo~juje tudi gosta mre`a kopanih vodnjakov in v tla do gladine podtalnice zabitih cevi. Vrti~karsko obmo~jese razprostira na spodnji savski terasi, ki jo sestavljata poplavni pesek in savski prod.Vodarna Kle~e in vrti~karska obmo~ja v njeni neposredni bli`ini so na glavnem prodnem zasipu Ljubljanskegapolja, kjer visoko savsko teraso sestavlja prod s peskom in meljem ter le~ami konglomerata.Vrti~karskih vodnjakov na tem obmo~ju ni. Podtalnica na obmo~ju Dravelj je lo~ena od podtalnice Ljubljanskegapolja. Vanjo odteka po plasteh gline in zaglinjenega gru{~a, zato je dosegljiva z vrti~karskimiin hi{nimi vodnjaki. Podzemna voda je plitvo pod povr{jem tudi na obmo~ju Rakove Jel{e, kjer so tipi~nabarjanska tla, prodne zasipe pa prekrivajo melj in meljna glina s peskom, kar omogo~a ureditev vrti~karskihvodnjakov. Na ju`nem obrobju mestnega jedra najdemo poplavno-zajezitvene sedimente inpe{~eno-meljne nanose rek. Vrti~karska in bistveno bolj prostrana kmetijska obmo~ja na prispevnemobmo~ju vodarne Hrastje so na prodnem zasipu, ki prekriva plasti gline, zaglinjenega proda in konglomeratater predstavlja naravno varovalno obmo~je vodarne Hrastje. Tudi na tem obmo~ju zaradi precej{njedebeline nenasi~ene cone ni vrti~karskih vodnjakov. Na obmo~ju Fu`in je nizka savska terasa s poplavnimipeski in prodom. Vrti~ki na obmo~ju Zaloga so na osrednjem prodnem zasipu, kjer je podtalnica,ki odteka proti Savi in se ponekod pojavlja na povr{ju kot studen~nica, plitvo pod povr{jem.152