vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21zastavljeno vpra{anje, zato je zelo velik (36 %) dele` odgovorov tipa »ne vem«, »ni podatka« in »drugo«.Zanimivo in obenem nekoliko nenavadno je dejstvo, da Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov ni lastnikzemlji{~ na nobenem vrti~karskem obmo~ju.Vrti~karji so s sedanjo povr{ino svojega vrti~ka zadovoljni, saj jih je kar 91 % izjavilo, da ne `elijonajeti dodatnih zemlji{~ za morebitno {iritev vrti~karstva. Kot glavni razlog za nezainteresiranost v skorajdveh tretjinah (65 %) primerov navajajo, da imajo dovolj dela `e z vrti~ki, ki jih zdaj obdelujejo. Pritem ima zagotovo dolo~eno te`o neugodna starostna sestava vrti~karjev. Drugi najpomembnej{i razlogje pomanjkanje ~asa za obdelavo (11 %). Nekateri (4 %) kot vzrok za nenajem dodatnega zemlji{~anavajajo okoli{~ino, da na `eleni lokaciji ni na voljo razpolo`ljivih zemlji{~. Dva odgovora izpostavljatavisoke stro{ke, bodisi obdelave bodisi najema zemlji{~. V odgovoru drugo (7 %) se kot razlog nezainteresiranostiza najem dodatnih zemlji{~ najve~krat navajata visoka starost in pomanjkanje vode.Zanimivo je, da bi zemljo za obdelovanje vrti~ka rada kupila le tretjina vrti~karjev, ki so za to tudifinan~no sposobni, medtem ko dve tretjini anketiranih nima realne `elje za trajen nakup vrti~ka. Tudiiz tega lahko sklepamo, da je kupna mo~ vrti~karjev razmeroma nizka.5.5 ZEMLJI[KA RABA NA VRTI^KIHNa »svojih« vrti~kih ima zelenjavne vrtove 299 ali 99 % anketirancev. Skoraj dve tretjini jih ima navrti~ku objekte. Da pri fenomenu vrti~karstva v Ljubljani ne gre le za ekonomsko komponento (pridelavohrane), potrjuje dejstvo, da je na dobri ~etrtini vrti~kov (29 %) tudi okrasni vrt, na le nekaj manj (27 %)pa okrasno travinje. Presenetljivo veliko anketiranih vrti~karjev ima na vrti~kih sadovnjak (27 %) in celoALE[ SMREKARSlika 33: Mnogi vrti~ki so prej kot pridelovanju zelenjave namenjeni pre`ivljanju prostega ~asav urejenem okolju, zato so jih njihovi uporabniki temeljito preobrazili. Nekatere so tako kot na temposnetku spremenili v zelenice s sadnim drevjem in okrasnimi grmovnicami ter okrasili z replikamiljudskih stavbnih prvin in uporabnih predmetov.77