vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajvrti~ke. ^eprav moped in motor kot prevozno sredstvo izgublja pomen, je zaradi ostarele in s tem boljrigidne sestave vrti~karjev {e vedno omembe vredno prevozno sredstvo (7 %). Le malo manj (6 %) jevrti~karjev, ki za pot med domom in vrti~ki uporabljajo javni potni{ki promet, v na{em primeru mestniavtobus, s katerim se preva`ajo na razli~nih relacijah.Ve~ina (55 %) vrti~karjev je prihajala na vrti~karsko parcelo pe{ `e pred dobrima dvema desetletjema(Goriup 1984). To pomeni, da se je s~asoma pomen pe{a~enja kot prevladujo~ega na~inaobiskovanja vrti~ka nekoliko zmanj{al. Izredno priljubljeno prevozno sredstvo je bilo tudi kolo. Pribli`notretjina anketiranih vrti~karjev je `e takrat uporabljalo osebni avtomobil, kar je znatno ve~ kot v sodobnosti,medtem ko je v primerjavi s preteklostjo zdaj precej ve~ji dele` javnih prevoznih sredstev.Med vrti~karskimi obmo~ji izstopata obmo~ji vrti~kov ob Cesti na Vrhovce, kamor prav vsi vrti~karjiprihajajo pe{, in Bokalce, kamor se vsi pripeljejo s kolesom. Vrti~karji – pe{ci so v prevladi tudi na vrti~karskihobmo~jih ob Av{i~evi cesti v [entvidu, Selanovi ulici v Stegnah, potoku ^rnu{njici in reki Savina ^rnu~ah, Vojkovi cesti za Be`igradom, Bratislavski, [martinski in Letali{ki cesti v Mostah, v [tepanjskemnaselju, ob Hradeckega cesti in Cesti na Brdo. Na vrti~ke ob Ale{ov~evi ulici v [i{ki se {e vednopolovica vrti~karjev pripelje z mopedom. Avtobuse mestnega prometa v najve~ji meri uporabljajo obdelovalcivrti~kov na obmo~jih ob Vrtnarski cesti v [entvidu, Cesti na Brdo in Vojkovi cesti za Be`igradom.Od oddaljenosti doma in vrti~ka ter na~ina premagovanja poti med njima je odvisen ~as, porabljenza pot med domom in vrti~kom. Vrti~ki, ki so v »pe{ razdalji« do enega kilometra, so vrti~karjem pravilomadosegljivi v petih minutah ali manj (33 %). Skoraj povsem enak (33 %) je dele` vrti~kov, do katerihvrti~karji porabijo od pet do deset minut, dobrih 14 % pa je tak{nih, do katerih potujejo med deset inpetnajst minut. Ve~ kot ~etrt ure je od stanovanj oddaljenih slabih 14 % vrti~kov, od tega je 6 % tak{nih,do katerih vrti~karji porabijo ve~ kot pol ure.8.2 DEMOGEOGRAFSKA ANALIZAV na{o raziskavo (Vr{~aj s sodelavci 2008) smo zajeli 302 nosilca obdelave vrti~kov, vendar je skupenvzorec vklju~enih, v vrti~karstvo vpetih oseb 551. Posamezen ljubljanski vrti~ek najpogosteje rednoobiskujeta po dve osebi (54 %), skoraj natan~no tretjina (34 %) pa je vrti~kov, za katere skrbi zgolj enasama oseba. Za slabo desetino (8 %) vrti~kov redno skrbijo po tri osebe, nekaj (4 %) pa je tudi tak{nih,ki jih obdelujejo oziroma tam druga~e pre`ivljajo prosti ~as po {tiri osebe. V primeru dveh oseb gre obi-~ajno za zakonca. Dobri dve desetletji stara raziskava je razkrila, da se je v osemdesetih letih prej{njegastoletja z vrti~karstvom ukvarjalo le 4 % samskih oseb (Goriup 1984), kar pomeni, da je bila dejavnostizrazita domena poro~enih (85 %). Razlogi za to so bili zagotovo tako ekonomske kot socialne narave.^e se osredoto~imo na vse osebe, ki obiskujejo dolo~en vrti~ek, se ugotovitve deloma razlikujejo.Gre zlasti za nekoliko pove~an dele` vrti~kov s tremi in ve~ obiskovalci; pojavijo se celo vrti~ki, ki jihstalno ali ob~asno obi{~e po pet in ve~ oseb. [e podrobnej{a analiza izpred dveh desetletij (Goriup 1984)je razkrila, da je bila na dolo~enem vrti~ku vsakodnevno ve~inoma le po ena oseba, po ve~ oseb hkratipa se je na njem zadr`evalo nekajkrat mese~no. V glavnem so to bili o`ji dru`inski ~lani, prijatelji insosedi.V na{i raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) nacionalne sestave nismo ugotavljali, ve~ kot dvajset letstara {tudija (Goriup 1984) pa je razkrila, da so bili med vrti~karji ob~ani, rojeni v drugih republikah inobeh avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije izraziteje zastopani kot v celotnem ljubljanskem prebivalstvu.Zunaj Slovenije je bilo rojenih ve~ kot petina takratnih vrti~karjev. Skoraj 87 % med njimi sejih je v Ljubljano priselilo od drugod, najve~ v obdobju med letoma 1946 in 1970, ko jih je pri{lo kar75 % (Goriup 1984). Züri{ka raziskava (Christl s sodelavci 2004) je pokazala, da je med tistimi, ki soodgovorili na podroben vpra{alnik, 78 % [vicarjev, 12 % Italijanov in 10 % preostalih, ki jih sestavljajopripadniki razli~nih narodov.Slika 63: Obi~ajen na~in premagovanja poti med vrti~karjevim domom in vrti~kom. P118