vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21ALE[ SMREKARSlika 51: V zaledju najo`jih vodovarstvenih obmo~ij na Ljubljanskem polju so kmetijska zemlji{~apraviloma razmeroma intenzivno obdelana, kar velja tudi za okolico vodarne Hrastje.zamid (razgradni produkt herbicida diklobenila) je prizadel le osrednji in severni del vodarne Hrastje,kjer so leta 2001 koncentracije tudi do {estkrat presegle mejno vrednost. Onesna`enje se je iz vodonosnikaodstranilo po naravni poti, saj zaradi hitrih ukrepov, ki jih je prinesla Odredba o za~asni prepovediuporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov diklobenil na nekmetijskih povr{inah naobmo~ju Ljubljanskega polja (UL RS 23/2002), novih vnosov ni bilo. Tudi koncentracije v vseh vodnjakihvodarne Hrastje so ni`je od mejne vrednosti.V novej{em ~asu v vodonosniku Ljubljanskega polja ugotavljamo sledi herbicidov terbutilazina inmetolaklora, iz ~esar lahko sklepamo, da so rabo atrazina v kmetijstvu v najve~ji meri nadomestili kombiniranimipripravki metolaklor/terbutilazin. Raba metolaklora je zaradi njegovih razgradnih produktov,zlasti deklorometolaklora, metolaklora etansulfonske kisline in metolaklora oksanilne kisline, dolgoro~noproblemati~na. Tudi pri ostalih novej{ih fitofarmacevtskih sredstvih lahko sklepamo, da najve~je tveganjepredstavlja nastanek obstojnih razgradnih produktov. Izjema je nepravilna raba sicer dovoljenih pripravkov,ki lahko povzro~i ve~jo lokalno {kodo. V zadnjem obdobju ugotavljamo ~ezmerno koncentracijoherbicida metazaklora na vzhodnem robu vodarne Kle~e.Dr`avni organi so pri upravljanju s fitofarmacevtskimi sredstvi dosegli velik napredek, saj so se zmanj-{ale embalirane koli~ine fitofarmacevtskih sredstev. Prav to je poleg zavedanja vrti~karjev o pomenuzdrave hrane in neustreznih mest opazovalne mre`e pomemben razlog, da nismo ugotovili vpliva vrti~karstvana podzemno vodo Ljubljanskega polja zaradi morebitnega vnosa fitofarmacevtskih sredstev.Pri~akujemo lahko, da vrti~karstvo tudi v prihodnje ne bo prispevalo k opaznej{emu vnosu ostankovfitofarmacevtskih sredstev, kar potrjuje spoznanje, da tudi na obmo~jih vrti~kov pogosteje ugotavljamo»kmetijske« pesticide, na primer metolaklor in terbutilazin. Pogoj za njuno zaznavanje je analizna metoda,s katero je mogo~e ugotoviti koncentracije pod 10 ng/l.101