vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 212vd-1580natrij/mmol/l1vd-470avd-1385vd-422VD [entvid-1aPAC-9B[V-1/99LP PetrolIMP00 1 2 3klorid/mmol/lSlika 55: Povpre~na mnoìnska koncentracija natrija proti povpre~ni mnoìnski koncentraciji klorida.40IMP30vd-279B[V-1/99vd-1580VD Kle~e-10nitrat/mg/l20PKL 2-1PAC-9LP PetrolLP ObrijePH-515 18,025vd-470avd-138510vd-1070JA-105,93vd-7244,02Kek~evaPot na Brjevd-42200 10 20 30 40 50 60 70klorid/mg/lSlika 56: Povpre~na masna koncentracija klorida proti povpre~ni masni koncentraciji nitrata.109
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj7.3.8 KALIJKalij v podzemni vodi ima lahko naravne ozadje. Ker je manj geokemi~no mobilen kot na primernatrij, ga je v povpre~ju v podzemni vodi manj kot natrija. Med antropogenimi dejavniki njegovega izvoraje kmetijstvo, posledi~no tudi vrti~karstvo. Najvi{jo vrednost kalija (7,5 mg/l) smo zaznali na opazovalnemmestu vd-470a (ju`no od ^rnu~), nekoliko povi{ane pa na vzor~nih mestih IMP ([i{ka), vd-1385(Dravlje) in vd-1580 ([entvid). Nenavadno odstopa koncentracija kalija na opazovalnem mestu IMP ([i{ka),kjer mo~no navzgor odstopa tudi koncentracija nitrata. Povpre~na izmerjena vrednost koncentracije kalijav ~asu izvajanja projekta je bila 1,7 mg/l.7.3.9 SULFATSulfat je anion, katerega izvor se prav tako pripisuje kmetijstvu in odpadni vodi. Najvi{je vrednostismo ugotovili na opazovalnem mestu PH-5 (Hrastje) ter B[V-1/99 (@ale) in znova na vzor~nem mestuvd-470a (ju`no od ^rnu~), kjer so tudi najve~ja nihanja. Redukcijske razmere na vzor~nem mestu vd-422(ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i) onemogo~ajo prisotnost sulfata; identificirali smo elementarno `veplo,voda pa je imela vonj po vodikovem sulfidu (H 2S). Povpre~na izmerjena vrednost koncentracije sulfatav ~asu izvajanja projekta je bila 15,2 mg/l.7.3.10 IDENTIFIKACIJA ORGANSKIH SPOJINPri analizi stanja smo uporabili metodo identifikacije organskih spojin z GC/MS tehniko.Najve~ji nabor razli~nih antropogenih onesnaèval organskega izvora smo ugotovili na vzor~nih mestihvd-1385 in vd-1580.Najve~krat identificirano onesnaèvalo na Ljubljanskem polju je herbicid atrazin, vklju~no z razgradnimproduktom desetilatrazinom. Poleg njega so pogoste tudi sledi herbicida metolaklora. Ocenjujemo,da omenjena onesnaèvala nimajo izvora v vrti~karstvu.Razmeroma pogosto smo ugotovili prisotnost holesterola, ki ima vir v gnojevki, odpadni vodiin iztoku iz greznic. Na ve~ mestih smo zaznali navzo~nost ostankov topil in zdravil, na primer karbamazepina,katerega koncentracijo smo kvantitativno ovrednotili. V tovrstnih primerih ne moremoizklju~iti mo`nosti, zlasti na vrti~karskih obmo~jih, kjer ljudje del leta tudi nelegalno ìvijo, da tovrstnaonesnaèvala izvirajo iz vrti~karstva. Poudariti je treba, da pri tem onesnaèvala ne izvirajo iz~ezmerne rabe rastlinskih hranil v obliki naravnih gnojil, ampak iz neurejenega odvajanja komunalnihodpadnih voda s teh obmo~ij, saj gre lahko zaradi precej goste nelegalne poselitve za precej{njeobremenitve.Na posameznih lokacijah so prisotne tudi spojine, ki so kot sestavine naftnih derivatov posledicasplo{nega obremenjevanja okolja. Verjetnost, da bi pri{lo do obremenitev z naftnimi derivati tudi zaradineurejenih poljskih poti, kjer avtomobili praviloma ne bi smeli voziti, je majhna, zato pa je toliko ve~jasplo{na obremenitev okolja. Tega problema vseeno ne velja zanemariti.7.4 UGOTOVITVE PO VRTI^KARSKIH OBMO^JIH GLEDE NA LJUBLJANSKE VODARNEOkolica vodarn na Ljubljanskem polju je zaradi delnega opu{~anja kmetijstva v preteklem obdobjuna teh obmo~jih, bliìne stanovanjskih naselij in okolja, ki omogo~a sprostitev v naravi, privla~en prostorza vrti~karstvo. Vpliv na kakovost podzemne vode, ki doteka v ~rpali{~a, je pomemben element varnostnihna~rtov za oskrbo s pitno vodo. Prispevna obmo~ja posameznih vodarn kljub enovitemu hidrogeolo{-kemu ozadju Ljubljanskega polja kaèjo specifi~ne lastnosti, ki se ob razli~nih antropogenih vplivih kaèjotudi v razlikah v kakovosti podzemne vode.110
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 69 and 70: 66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 83 and 84: 80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 93 and 94: 90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 111: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?