vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21treba izbolj{ati tudi znanje ljubljanskih vrti~karjev na podro~ju varne rabe fitofarmacevtskih sredstev.Pri njihovi uporabi mora biti tudi vrti~karjem temeljno vodilo upo{tevanje zakonodaje s podro~ja rabefitofarmacevtskih sredstev, {e zlasti njihove rabe na vodovarstvenem obmo~ju. Zato bo treba vrti~karjev bodo~e seznaniti s postopki tako imenovane Dobre kmetijske prakse (Svetovalni kodeks … 2006)ter navodili in smernicami integriranega varstva rastlin, ki vklju~ujejo vse najpomembnej{e elementev zvezi z varno in u~inkovito rabo fitofarmacevtskih sredstev. Med temi so najpomembnej{a priporo~ilaglede uporabe ustrezne in tehni~no brezhibne aplikacijske tehnike, upo{tevanje navodil za uporabofitofarmacevtskih sredstev, vklju~no z upo{tevanjem vremenskih razmer, upo{tevanje priporo~il gledenjihovega hranjenja kot tudi pravilnega uni~enja oziroma hranjenja prazne embala`e skupaj z ostankineporabljenih preostankov. Zelo pomembno pa je tudi upo{tevanje priporo~il glede uporabe ostankov{kropilne brozge ter ~i{~enja {kropilne tehnike. Z vsemi zgoraj omenjenimi vsebinami se kmetijski pridelovalciin drugi izvajalci ukrepov varstva rastlin seznanijo na obveznih usposabljanjih (Pravilnik o strokovnemusposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine; UL RS 36/2002, 41/2004, 17/2005 in 92/2006). Vrti~karjitega usposabljanja ne potrebujejo, ~e uporabljajo zgolj sredstva iz Seznama fitofarmacevtskih sredstevza prodajo brez predlo`itve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju (Seznam FFS za prodajobrez … 2008) na podlagi Pravilnika o pogojih in kriterijih za dolo~itev fitofarmacevtskih sredstev zaprodajo brez predlo`itve dokazila o opravljenem strokovnem usposabljanju (UL RS 103/2007). Vendarpa bi bilo ve~ kot priporo~ljivo, da bi si tudi vrti~karji pridobili osnovno znanje iz poznavanja {kodljivihorganizmov, aplikacijske tehnike ter fitofarmacevtskih sredstev, ki jih tovrstna usposabljanja vklju~ujejo, sajbodo lahko vrti~ke le tako obdelovali skladno s Pravilnikom o dol`nostih uporabnikov FFS (UL RS 62/2003in 5/2007), ki upo{teva vsa morebitna tveganja ob izvajanju ukrepov varstva rastlin. Seveda pa bi bilotreba vsebino tovrstnih usposabljanj prilagoditi vrti~karjem oziroma njihovi dejavnosti. Ob razli~nih oblikahizobra`evanja bi bilo priporo~ljivo nekatere najpomembnej{e strokovne vsebine vrti~karjemposredovati tudi v drugih oblikah, na primer na letakih, v zgibankah ali ~lankih v ~asopisih in revijah.Vrti~karska zemlji{ka raba v Ljubljani je bila oziroma je {e neurejena. Lokacije vrti~kov so dolo~alezlasti lastnina (»nikogar{nja zemlja«), dostopnost in bli`ina stanovanjskih objektov. Vrti~ki so na prakti~novseh vrstah zemlji{~, med njimi so velikokrat postindustrijska ali degradirana zemlji{~a v bli`ini prometnicin industrijskih lokacij. Na vrti~kih, katerih tla ali prsti so onesna`ena s te`kimi kovinami, bi bilo pridelavohrane skladno z zakonodajo treba omejiti ali ukiniti. To bil bilo dejanje v smeri zmanj{evanja tveganjaprehajanja te`kih kovin v prehransko verigo in s tem pove~ane za{~ite zdravja me{~anov.Pridelane solatnice so s te`kimi kovinami onesna`ene v manj{i meri, kar je do neke mere pri~akovano,saj na vsebnost kovin v rastlinah ne vpliva samo »zaloga kovin v tleh ali prsti«, pa~ pa mno`icadrugih parametrov. Ti so predvsem vrsta in sorta rastline, nagnjenost h kopi~enju kovin v tkivih delarastline, ki ga u`ivamo, drugi parametri tal ali prsti in tudi vremenske razmere v ~asu rasti. Rezultatiraziskave so primerljivi z izku{njami iz tujine, saj je povezava med onesna`enimi tlemi ali prstmi in onesna`enimirastlinami statisti~no {ibka. K manj{i vsebnosti te`kih kovin v solatnicah je v primeru ljubljanskihvrti~kov verjetno precej prispevala bogata zalo`enost tal ali prsti s hranili ter kalcijem in magnezijem,posledi~no manj{a kislost oziroma ve~ja bazi~nost tal ali prsti. V tem pogledu se pregnojenost tal aliprsti izka`e za koristno. Kljub temu velja, da onesna`ena tla ali prst predstavljajo stalno tveganje zanadaljnje onesna`enje pridelanih vrtnin oziroma hrane.K problemu onesna`enih vrti~kov bi bilo treba aktivno pristopiti. Poiskati bi bilo treba nove, neonesna`enelokacije in na njih urediti obmo~ja vrti~kov s tipskimi objekti, ustreznimi pomo`nimi zgradbamiin zmogljivostmi. Tak{ne lokacije bi bilo treba najti zunaj vodovarstvenih obmo~ij, na mestnem obrobju.Kot zlasti primerne lokacije se nakazujejo obmo~ja globljih tal ali prsti pod severnimi pobo~ji Golovcain na Ljubljanskem barju. Zelo onesna`ena obmo~ja vrti~kov bi bilo treba ukiniti. Na manj onesna`enihoziroma lokacijah s povi{animi koncentracijami te`kih kovin pa bi bilo priporo~ljivo s {tudijo raziskati,koliko je te`kih kovin v pridelani zelenjavi in glede na rezultate ustrezno ukrepati. Analizirati bi bilo trebave~ indikatorskih ali glavnih rastlin oziroma njihovih jedilnih delov z ve~ obmo~ij vrti~kov. Posebenproblem predstavlja zavarovano vrti~karsko obmo~je ob Krakovski ulici, ki je mo~no onesna`eno s svincem203