vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21ALE[ SMREKARSlika 90: Ljubljanski vrti~ki imajo rodovitna tla zlasti zaradi izdatnega gnojenja z organskimi gnojili.pa bi bilo treba poleg rednih izobraèvanj vnesti tudi sprotno svetovanje glede na posamezno rastnosezono in glede na svojstvene okoli{~ine na posameznih obmo~jih vrti~kov, na primer lege na vodovarstvenemobmo~ju. Razmisliti pa bi veljalo tudi o pripravi preproste bro{ure za vrti~karje na temo »dobrekmetijske prakse gnojenja na ljubljanskih vrti~kih«, v kateri bi vrti~karji lahko na{li poglavitne informacijeo gnojenju posameznih vrst zelenjave ter o splo{ni uporabi gnojil. Tak{na bro{ura bi morala posebenpoudarek nameniti tudi gnojenju na vodovarstvenih obmo~jih, saj so pravila gnojenja vrti~kov na njihjasno dolo~ena v obstoje~i zakonodaji.10.2 RABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEVPri vpra{anjih s podro~ja poznavanja fitofarmacevtskih sredstev in njihove rabe se je znanje anketirancevpokazalo za dokaj slabo in ne sovpada z njihovo jasno izraèno na~elno opredelitvijo do ekolo{kepridelave in varovanja okolja, pa tudi ne z rezultati analiz ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh inrastlinskih vzorcih. Konkretna vpra{anja o vrstah fitofarmacevtskih sredstev in njihovi namembnosti sonamre~ razkrila, da anketirancem manjka znanja s tega podro~ja, kar je povsem skladno z njihovo izobrazbenosestavo, saj imajo le 4 % kmetijsko izobrazbo.Na vpra{anje »kaj so fungicidi in ~emu so namenjeni«, je pravilno odgovorilo le 21 % vpra{anih,medtem ko je bilo pri podobnem vpra{anju o insekticidih 39 % pravilnih odgovorov, pri vpra{anju o herbicidih35 %, na vpra{anje, kaj so rodenticidi, pa je pravilno odgovorilo vsega 7 % vpra{anih.Pri sklopu vpra{anj o {kodljivcih in boleznih rastlin je na vpra{anje o povzro~iteljih rastlinskih boleznipravilno odgovorilo le slaba polovica (43 %) anketiranih, precej bolje pa so se anketiranci izkazali priodgovoru na vpra{anje o povzro~itelju krompirjeve plesni (organizem Phytophthora infestans), saj jihje kar 83 % odgovorilo pravilno. Pri~akovano velik dele` (83 %) pravilnih odgovorov smo dobili tudi navpra{anje o koloradskem hro{~u. Tako velika deleà pravilnih odgovorov na vpra{anji o koloradskem151
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajhro{~u in krompirjevi plesni smo tudi pri~akovali, saj je krompir ena od najpogosteje gojenih kulturnihrastlin v Sloveniji, koloradski hro{~ in krompirjeva plesen pa è ve~ desetletij njegova najpomembnej-{a {kodljivca. Dele` pravilnih odgovorov bi bil zagotovo precej manj{i, ~e bi se vpra{anja nana{ala tudina manj znane povzro~itelje bolezni in {kodljivce.Pomanjkljivo znanje anketirancev so potrdili tudi odgovori o karenci ali ~akalni dobi, saj je na zastavljenovpra{anje »kaj je karenca?« pravilno odgovorilo le 34 % vpra{anih. Kljub temu se nekoliko ve~jidele` anketiranih zaveda, da je po uporabi fitofarmacevtskih sredstev ~akalna doba zelo pomembnain je lahko glede na razli~ne gojene rastline in razli~na fitofarmacevtska sredstva razli~no dolga, saj jena to pravilno odgovorilo 67 % vpra{anih. Seveda pa bi bilo glede na dejstvo, da je od upo{tevanja karenceneposredno odvisna neopore~nost pridelanih vrtnin, s tem pa tudi zdravje njihovih porabnikov, lahko{e ve~ pravilnih odgovorov.Glede na dokaj slabo znanje o varstvu rastlin in uporabi fitofarmacevtskih sredstev je zelo presenetljivodgovor anketiranih vrti~karjev, da ne ~utijo potrebe po tovrstnem izobraèvanju, saj jih kar 60 %meni, da to podro~je dovolj dobro obvladajo. Tako visoko mnenje o svojem znanju je verjetno tudi vzrok,da se jih kar 84 % ne udeleùje izobraèvanj s podro~ja vrti~karstva. Iz tega najverjetneje izhaja tudiugotovitev, da razmeroma majhen dele` vpra{anih pri izvajanju ukrepov varstva pred {kodljivci in povzro~iteljibolezni i{~e strokovno pomo~, saj se jih s strokovnjaki posvetuje manj kot desetina, nekolikove~, ~etrtina, pa jih poi{~e nasvet pri prodajalcih fitofarmacevtskih sredstev. Kar 45 % anketiranih fitofarmacevtskasredstva kupuje in uporablja brez nasvetov ali pomo~i drugih, kar je glede na njihovo slaboznanje o tej tematiki precej zaskrbljujo~e.10.3 RABA VODENajpomembnej{i dejavnik oziroma predpogoj vrti~karstva je oskrba z vodo. Obdelovalci vrti~kov sozaradi velike intenzivnosti pridelave omembe vreden porabnik vode. V Ljubljani obstajajo obmo~ja vrti~kov,na primer v neposredni bliìni vodarn Kle~e in Hrastje, ki so z vidika preu~evanja vpliva vrti~karstvana kakovost podzemne vode zaradi intenzivnosti te dejavnosti in bliìne ~rpali{~ pitne vode izjemnopomembne, vendar zaradi ve~je globine gladine podzemne vode, ki je na obmo~ju vodarne Kle~e od25 do 30 m in zahodno od vodarne Hrastje okrog 15 m, ni vrti~karskih vodnjakov, kakr{ne poznamo naobmo~jih, kjer je podzemna voda plitvo pod povr{jem. ê je podzemna voda plitvo pod povr{ino, sovodnjaki obi~ajno kopani ali zgolj zabiti.Z vidika morebitnega vpliva na kakovost podzemne vode je zaradi vodonosnih plasti, ki so plitvopod povr{jem, intenzivnosti obdelave vrti~kov in bliìne vodarne Jar{ki prod, najbolj ranljivo ljubljanskovrti~karsko obmo~je dolg in {irok pas vrti~kov na levem bregu reke Save ju`no od ^rnu~. Na tem obmo~juje tudi gosta mreà kopanih vodnjakov in v tla do gladine podtalnice zabitih cevi. Vrti~karsko obmo~jese razprostira na spodnji savski terasi, ki jo sestavljata poplavni pesek in savski prod.Vodarna Kle~e in vrti~karska obmo~ja v njeni neposredni bliìni so na glavnem prodnem zasipu Ljubljanskegapolja, kjer visoko savsko teraso sestavlja prod s peskom in meljem ter le~ami konglomerata.Vrti~karskih vodnjakov na tem obmo~ju ni. Podtalnica na obmo~ju Dravelj je lo~ena od podtalnice Ljubljanskegapolja. Vanjo odteka po plasteh gline in zaglinjenega gru{~a, zato je dosegljiva z vrti~karskimiin hi{nimi vodnjaki. Podzemna voda je plitvo pod povr{jem tudi na obmo~ju Rakove Jel{e, kjer so tipi~nabarjanska tla, prodne zasipe pa prekrivajo melj in meljna glina s peskom, kar omogo~a ureditev vrti~karskihvodnjakov. Na ju`nem obrobju mestnega jedra najdemo poplavno-zajezitvene sedimente inpe{~eno-meljne nanose rek. Vrti~karska in bistveno bolj prostrana kmetijska obmo~ja na prispevnemobmo~ju vodarne Hrastje so na prodnem zasipu, ki prekriva plasti gline, zaglinjenega proda in konglomeratater predstavlja naravno varovalno obmo~je vodarne Hrastje. Tudi na tem obmo~ju zaradi precej{njedebeline nenasi~ene cone ni vrti~karskih vodnjakov. Na obmo~ju Fuìn je nizka savska terasa s poplavnimipeski in prodom. Vrti~ki na obmo~ju Zaloga so na osrednjem prodnem zasipu, kjer je podtalnica,ki odteka proti Savi in se ponekod pojavlja na povr{ju kot studen~nica, plitvo pod povr{jem.152
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 153: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 173 and 174: 170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 191 and 192: 188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 199 and 200: 196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?