vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2111,3 %5,3 %5,9 %16,1 %28,0 %33,5%do 30 letod 31 do 40 letod 41 do 50 letod 51 do 60 letod 61 do 70 letnad 70 letSlika 65: Starostna sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke.^eprav je bilo do vklju~no 14 let starih otrok v vrti~karskih gospodinjstvih skoraj petkrat manj kotv ljubljanskem povpre~ju (Goriup 1984), je bila (in je {e) vez med otroci in vrti~ki kar tesna. Prav obiskovanjeotrok in mo`nost za njihovo brezskrbno pre`ivljanje prostega ~asa je eden od pomembnihvrti~karskih motivov tako pri nas kot v drugih dr`avah srednje in zahodne Evrope, kar potrjuje tudi {vicarskaraziskava (Christl s sodelavci 2004). Seveda gre v novej{em ~asu zlasti za obiske na sorodstvenirelaciji stari star{i – vnuki, pred dvema desetletjema pa je bila pogostej{a naveza star{i – otroci. Takratje velika ve~ina (87 %) vrti~karjev otroke posku{ala usmerjati v vrtnarjenje; dobra tretjina jim je v ta namenodredila poseben del vrti~ka, tako da so ga lahko obdelovali skladno z lastnimi `eljami in sposobnostmi.V praksi je to pomenilo, da so imeli v bistvu skoraj vsi mlaj{i otroci lastne del~ke vrti~kov. V leta 2006anketirani populaciji vrti~karjev jih 6 % na vrti~ke redno prihaja skupaj z do 15 let starimi otroki.Med vrti~karskimi izrazito prevladujejo dvo~lanska gospodinjstva (37 %), ki jim z razmeroma podobnimidele`i sledijo tri~lanska (20 %), {tiri~lanska (19 %) in eno~lanska (17 %). 7 % je pet oziroma ve~~lanskih gospodinjstev. Medtem ko so v {tudiji izpred dveh desetletij (Goriup 1984) ugotovili, da so {tiriin ve~ ~lanska vrti~karska gospodinjstva v primerjavi s stanjem za celotno Ljubljano znatno pogostej-{a (razmerje 46 % proti 30 %), pa v sodobni raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) ugotavljamo, da se jedele` {tevil~nej{ih vrti~karskih gospodinjstev skoraj povsem izena~il s povpre~nim dele`em tovrstnihgospodinjstev v Ljubljani (razmerje 26 % proti 27 %). [e najve~je je odstopanje pri dele`ih eno~lanskihgospodinjstev, ki jih je med vrti~karskimi znatno manj (17 %) kot v celotni Ljubljani (38 %).Odraz starostne sestave vrti~karjev in njihove vpetosti v dru`insko okolje je starostna sestava vrti~karskihgospodinjstev. Glede na splo{no starost vrti~karjev je povsem razumljivo, da prevladujejo ostarelagospodinjstva (35 %), ki jim sledijo starajo~a (21 %) in zrela (23 %), oboja brez otrok. Mladostnike soimeli vrti~karji iz 21 % gospodinjstev, pri ~emer pri generacijskih (8 %) prevladujejo vnuki, pri mladih (13 %)pa lastni otroci.8.2.2 IZOBRAZBENA SESTAVAIzobrazbena sestava vrti~karjev je sicer slab{a od izobrazbene ravni celotnega ljubljanskega prebivalstva,a vseeno ne toliko, kot bi morda lahko pri~akovali glede na njihovo ni`jo `ivljenjsko raven.Razkorak je zelo o~iten med kategorijama vi{je- in visoko{olsko izobra`enih (med vsemi Ljubljan~anijih je 24 %, med vrti~karji pa le 12 %, kar pa je {e vedno ve~ od predvidevanj in pomeni, da je vrti~karstvo{e vedno pomembna vrednota tudi v `ivljenju marsikaterega izobra`enca), med preostalimi tremi121