vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21Nacionalne sestave nismo ugotavljali, ve~ kot dvajset let stara {tudija (Goriup 1984) pa razkriva,da so bili med vrti~karji ob~ani, rojeni v drugih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije,mo~neje zastopani kot v celotnem ljubljanskem prebivalstvu. Zunaj Slovenije je bilo rojenih ve~kot petina takratnih vrti~karjev.Vrti~karstvo je prosto~asna dejavnost mestnega prebivalstva. Potrebo po vsaj be`nem »vrti~karskem«begu v naravo ~utijo {e zlasti utesnjeni prebivalci stolpnic ali stanovanjskih blokov, postavljenihv stanovanjskih naseljih z veliko gostoto objektov, ki ljudem razen v stanovanjih ne zagotavljajo skorajnikakr{ne individualnosti. Med anketirano populacijo vrti~karjev je tak{nih skoraj tri petine (59 %). Nadaljnjaslaba ~etrtina (23 %) jih prihaja iz blokov ali stolpnic, ki niso pretirano na gosto postavljeni. 9 % vrti~karjevprebiva v individualnih hi{ah, v ve~stanovanjskih hi{ah z manj kot petimi stanovanji pa jih `ivi 8 % (Vr{-~aj s sodelavci 2008).Ve~ina vrti~kov je precej blizu bivali{~ vrti~karjev, kar vrti~karjem omogo~a njihovo vsakodnevnoobiskovanje, {e zlasti ob upo{tevanju dejstva, da je med njimi veliko upokojencev in tudi precej brezposelnih.Ve~ kot dve petini (42 %) vrti~kov je od doma njihovih uporabnikov oddaljenih manj kot kilometer,nadaljnji dve petini pa sta v razdalji od enega do petih kilometrov. Nekateri ob~ani so pripravljeni zapot do svojih vrti~kov premagovati tudi znatne razdalje, med njimi je dobra dvajsetina (5 %) tak{nih, kiobdelujejo ve~ kot 10 km oddaljene vrti~ke.Ker je v tesni povezavi z oddaljenostjo na~in premagovanja razdalje med domom in vrti~kom, nipresenetljivo, da se vrti~karji na bli`nje, do kilometer oddaljene vrti~ke obi~ajno odpravijo kar pe{ (45 %),malo bolj oddaljene poti pa obi~ajno premerijo s kolesom (26 %). Slaba {estina (16 %) vrti~karjev sena vrti~ke zapelje z osebnimi avtomobili; tak{en dostop je najbolj pogost na bolj oddaljene vrti~ke. ^epravmotorno kolo in motor kot prevozno sredstvo izgubljata pomen, sta zaradi ostarele sestave vrti~karjevin s tem povezane togosti {e vedno omembe vredni prevozni sredstvi (7 %). Le malo manj (6 %) je vrti~karjev,ki za pot med domom in vrti~kom uporabljajo javni potni{ki promet, torej mestni avtobus.V Ljubljani so se zakupniki manj{ih zemlji{kih parcel pojavili na za~etku 20. stoletja, ko so na njihobdelovali vrtne gredice in pridelovali vrtnine (Vastl 2000). [tejemo jih lahko kot za~etnike vrti~karstva.Do konca druge svetovne vojne sta bila za njegov razvoj zna~ilna zlasti dva motiva:• dopolnjevanje nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom in• zagotavljanje eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja tergojenjem malih `ivali.Po 2. svetovni vojni so se motivi za vrti~karstvo bistveno spremenili. Funkcija preskrbe je usihala,osrednje mesto sta dobili funkciji oddiha in rekreacije. Leta 2006 je anketirancem (Vr{~aj s sodelavci2008) vrti~karska dejavnost v najve~ji meri zagotavljala rekreacijo in sprostitev (29 % navedb), ~emursledita zadovoljevanje potrebe po neposrednem stiku z naravo (22 % navedb) ter zadovoljevanje potrebepo fizi~ni aktivnosti (20 %). Petini ali 20 % anketirancev predstavlja vrti~karstvo mo`nost pridelavezdrave hrane. Zanimiva je ugotovitev, da obdelovanje vrti~ka le {e slabi desetini anketirancev pomenimo`nost pridelovanja hrane zaradi eksisten~nih razlogov. Podoben dele` ima tudi motiv pre`ivljanjaprostega ~asa.Zanimivo je, da je bilo v letu 2006, kljub takrat za~etim ostrim ukrepom proti nelegalnim vrti~komna posameznih ljubljanskih obmo~jih vrti~kov, z razmerami za vrti~karstvo v Ljubljani {e vedno zadovoljnihprecej ve~ kot polovica anketiranih vrti~karjev. Dele` pozitivnih odgovorov je dosegel kar 63 %.12 % vrti~karjev je bilo celo zelo zadovoljnih, izrazito nezadovoljnih pa je bilo le slaba desetina (9 %).Med poglavitnimi te`avami vrti~karjev so onesna`eni pridelki ob prometnicah in {koda, ki jo na vrti~kihpovzro~ajo sprehajalci. Anketirance motijo tudi kraja pridelkov, {koda, ki jo povzro~a divjad, pomanjkanjevode v bli`ini, hrup z okoli{kih avtocest, `eleznic in tovarn, smrad z bli`njih komunalnih odlagali{~odpadkov in pomanjkljiva infrastrukturna opremljenost. Nekatere moti tudi neurejen videz. Izpostavljajo{e po{kodbe na vrti~karskih objektih, vandalizem, veselja~enje na vrti~karskih parcelah, pse, ki tacajopo vrti~kih, kopi~enje odpadkov, neustrezno uporabo {kropiv, neurejeno parkiranje in te`aven dostopzaradi neurejenih dovoznih poti ter oddaljenosti vrti~kov od doma, kar se navezuje na gost promet in201