vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21dobro zavedajo problematike neustreznega ravnanja s fitofarmacevtskimi sredstvi in njihovimi ostanki,kar je najverjetneje posledica precej pogostega obravnavanja te tematike v najrazli~nej{ih medijih. Zaraditega se vrti~karji na ra~un nekoliko manj{e koli~ine in kakovosti pridelka njihovi uporabi raje odpovedo.11.3 PRIMERJAVA KAKOVOSTI PRIDELKOV Z VRTI^KOV S PRIDELKI IZ TRGOVINVpra{anje, kak{na je kakovost v mestih pridelane hrane, je umestno. Velika ve~ina me{~anov kupujezelenjavo in sadje v trgovinah ve~jih trgovskih centrov, manj{ih trgovinah, na stojnicah po mestu inmestnih tr`nicah. Vsaj v zimskem obdobju kupujejo zelenjavo tudi vrti~karji. Zelenjava, ki jo kupujemov trgovinah, je razli~nega porekla in ve~inoma uvo`ena, saj z v Sloveniji pridelano zelenjavo pokrivamole manj{i del na{ih potreb. To velja tudi za Ljubljano. Tako se v prehranski ko{arici Ljubljan~anov ve~inomaznajde uvo`ena zelenjava.Med izvajanjem projekta smo `eleli preveriti, kak{na je prehranska kakovost zelenjave z ljubljanskihtr`nic in trgovin in jo primerjati s kakovostjo zelenjave, pridelane na ljubljanskih vrti~kih. Kot enegamo`nih kazalnikov smo uporabili vsebnost nitratov. Glede na vsebnost nitratov uvr{~amo zelenjavo v 5 razredov(preglednica 8).V ~asu vzor~enja vrti~kov na koncu avgusta in za~etku septembra 2006 smo v 35 trgovinah v lasti{estih glavnih trgovskih verig nakupili solatnice (endivijo in solato) ter korenje in paradi`nik, na razli~nihstojnicah glavnih ljubljanskih tr`nic pa skupno 36 vzorcev zelenjave iz integrirane pridelave in 6 vzorceviz ekolo{ke pridelave. V vseh primerih smo zapisali kraj in ~as nakupa ter poreklo zelenjave. V trgovinahje bila takrat naprodaj zelenjava iz Italije (12), Slovenije (6), Maroka (3), Nizozemske (2), Avstrije (4), Srbijein ^rne gore 2) Francije (2), Makedonije (1), Poljske (1), [panije (1) in Tur~ije (1). Pri vzorcih s tr`nicsmo ob nakupu povpra{ali po izvoru pridelkov in dobili zagotovila prodajalcev, da so vsi pridelani v Sloveniji.V trgovinah je bilo skupaj odvzetih 35 vzorcev zelenjadnic (3 endivije, 9 solate, 9 korenja, 14 paradi`nika).Vsebnost nitratov dveh vzorcev endivije smo uvrstili v IV. razred in en vzorec v III. razred. Prisolati je bilo pet vzorcev od devetih v IV. razredu, {tirje vzorci so sili v III. in eden v II. razredu. Dva oddevetih vzorcev korenja sta se uvrstila v II. razred, ostalih sedem pa v I. Vsi vzorci paradi`nika (14) sose uvrstili v najni`ji, to je I. razred vsebnosti nitratov.Na tr`nicah z integrirano pridelavo je bilo skupaj odvzetih 36 vzorcev zelenjadnic. Kar polovica vzorcevendivije od skupno desetih vzorcev je imelo vsebnosti nitratov v IV. razredu z razponom od 1001do 2500 mg/kg, dva vzorca sta se uvrstila v III. razred, dva v II. in le eden v najni`jega, I. Vsebnostnitratov v korenju (12 vzorcev) je bila pri enem vzorcu v III. razredu, pri {estih v II. in pri petih v I. Priparadi`niku so se vsi vzorci uvrstili v I. razred z vsebnostjo nitratov pod 200 mg/kg.Med skupno 18 vzorci ekolo{ko pridelanih zelenjadnic se nobeden ni uvrstil v najvi{ji, to je IV. razredvsebnosti nitratov. En vzorec ekolo{ko pridelane endivije se je uvrstil v I. razred, dva v II. in trijev III. razred. Vseh {est vzorcev ekolo{ko pridelanega paradi`nika se je uvrstilo v I. razred, medtem kose je pet vzorcev tako pridelanega korenja uvrstilo v I. razred in le eden v II.Vrsta in {tevilo vzorcev ter s tem izbira in {e zlasti mo`nost primerjave so bili odvisni od poznopoletnegaoziroma zgodnjejesenskega ~asa nakupa. Ker {tevilo posameznih vrst vzorcev ni bilo dovoljreprezentativno, na podlagi izvedenih analiz ne moremo govoriti o statisti~no trdnih ugotovitvah. Rezultatipa vseeno potrjujejo sum, da vzorci zelenjadnic iz trgovin v bistveno ve~jem dele`u vsebujejo ve~jekoli~ine nitratov kot pri vzorcih iz ekolo{ke pridelave, v okviru katere je bila pridelana zelenjava z najmanj{oobremenjenostjo z nitrati. V manj{i meri to velja tudi za integrirano pridelavo s tr`nic. Rezultatiso do neke mere pri~akovani, saj je na policah trgovin v prodaji zelenjava, ki jo z intenzivno pridelavo,v kateri uporabljajo (pre)velike koli~ine gnojil, pridelajo veliki pridelovalci. S primerjavo vsebnosti nitratovSlika 96: Vsebnost kadmija v solatnicah na vzor~nih ljubljanskih vrti~kih leta 2006. p str. 162Slika 97: Vsebnost svinca v solatnicah na vzor~nih ljubljanskih vrti~kih leta 2006. p str. 163161