vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 215 VRTI^KINa obmo~ju Ljubljane je precej zemlji{~, na katerih me{~ani pridelujejo vrtnine. Obmo~ja vrti~kovso razporejena po celem mestu in se pogosto me{ajo z drugimi, nezdru`ljivimi rabami zemlji{~, kot soprometne povr{ine in industrijsko-obrtno-servisne cone. ê k temu pri{tejemo {e nena~rtno in nekontroliranoizbiro lokacij vrti~kov, ki se zaradi opu{~anja kmetovanja pojavljajo tudi v neposredni bliìnivodarn, namenjenih ~rpanju vode za javno oskrbo s pitno vodo, lahko stanje ozna~imo kot zaskrbljujo~e.Izku{nje kaèjo, da lahko nekatera obmo~ja vrti~kov s~asoma postanejo pravcata nelegalna naseljapo~itni{kih hi{ic z neurejenimi higienskimi razmerami, neurejenim ravnanjem z odpadki, nelegalnim odvzemanjemvode, gradnjo nelegalnih dovoznih poti in drugih objektov, povezanih z vrti~karstvom.Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani so precej raznolika, ne le v smislu razli~nih lokacij in njihove velikosti,temve~ tudi z vidika dostopnosti, komunalne opremljenosti, opreme in seveda {tevila vrti~kov na njih.5.1 VRTI^KARSTVO SKOZI ÂSKmetovanje in vrtnarjenje se je raz{irilo z Bli`njega vzhoda. Pred 10.000 leti se je pojavilo v dolinahEvfrata in Tigrisa ter se prek sredozemske obale Afrike raz{irilo v Evropo. Naj samo kot zanimivostnavedemo, da so stari Grki è gnojili prst (v tem poglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla), Rimljanipa so poznali skoraj vse kulturne rastline, ki jih na vrtovih gojimo v sodobnosti (Vastl 2000).Obdelovanje vrtov je è stoletja pomembna dopolnilna gospodarska dejavnost tako v mestih kotna njihovih obrobjih, pa tudi na podeèlju. Zlasti pomembni so bili vrtovi ob samostanih in gradovih.Vrtove z najpomembnej{o kuhinjsko zelenjavo so imeli tudi me{~ani, {e nekoliko bolj velikopotezno vrtnarjenjepa je cvetelo v predmestjih.Prva podrobnej{a pri~evanja o vrtnarjenju na Slovenskem zasledimo pri Valvasorju ob koncu 18. stoletja,ko navaja zelenjavo (bu~e, kumare, melone, arti~oke, repo, korenje, redkev, ~ebulo, ~esen), cvetjeTINE NAGYSlika 19: Ena zadnjih Krakov~ank, ki pridelke in opremo za prodajo na osrednji ljubljanski tr`niciprevaàjo z branjevskimi vozi~ki, imenovanimi cize.63
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj(lilije, nageljne, tulipane, jasmin, hijacinte) in zeli{~a (majaron, {etraj, timijan, meliso) (Bogataj 1992).Obdelovanje vrtov je bilo dopolnilna dejavnost poljedelstva. Izklju~no z vrtnarstvom so se ukvarjali lemanj{i posestniki v bliìni mest, ki so pridelke prodajali me{~anom na mestnih tr`nicah. Ve~ji vrtovi sobili tudi v Krakovem in Trnovem, kjer so pridelali znatno ve~ zelenjave, kot so jo potrebovali za lastnepotrebe. Doma~e zelenjadarice se kot prodajalke na trgu, imenovane Krakov~anke in Trnov~anke, prvi~omenjajo {ele v tr`nem redu iz leta 1826. Ker je vrtove v Krakovem poznal è Valvasor, ni nobenegadvoma, da so se tamkaj{nji pridelki è v njegovem ~asu uveljavili na ljubljanskem ìvilskem trgu(@idov 1994). Po podatkih franciscejskega katastra je bilo v Ljubljani in njenih predmestjih dobrih 400 zelenjavnihvrtov s skupno povr{ino ve~ kot 30 ha (Vastl 2000).Vrti~karstvo, kot ga razumemo danes, je na na~rtno urejenih malih vrtovih po Evropi zaìvelo v drugipolovici 19. stoletja. Vrti~ki so bili namenjeni me{~anom, da so zdruèvali prijetno s koristnim. Dejavnostje nastala kot posledica socialno reformnih, zdravstvenih in politi~nih teènj v 19. stoletju, ko so se z rasto~oindustrializacijo v mestih pojavljale socialne in politi~ne napetosti. [irjenje vrti~kov je bilo hitrej{ev kriznih obdobjih, saj se je takrat krepila njihova oskrbovalna vloga.Za~etnik organiziranega vrti~karstva je bil nem{ki zdravnik ortoped Daniel Gottlieb Schreber(1808–1860) iz Leipziga. Tovarnarjem je predlagal, da delavcem preskrbijo manj{e najemno zemlji{-~e, kjer bi se lahko v prostem ~asu ukvarjali z vrtnarjenjem. Bil je prepri~an, da bi vrti~karjem moral bitivrti~ek sredstvo za krepitev telesa, razvedrilo, zapolnjevanje prostega ~asa in tudi odvra~anje od slabihnavad. Prvi vrti~ki so se pojavili le nekaj let po njegovi smrti. V Nem~iji tovrstnim vrti~kom {e vednopravijo Schrebergärten, v prevodu Schreberjevi vrtovi.Ideja in z njo vrti~karstvo se je {irilo po vsej Nem~iji, pa tudi Belgiji, Franciji in drugod. Mesta in njihoviodprti prostori so z vrti~ki pridobili nove funkcije z razli~nimi poimenovanji: Schreberjevi vrtovi, delavskivrtovi, vrtne kolonije in podobno. Njihovo organizacijo so prevzemala delavska zdruènja, Rde~i kriàli cerkvene organizacije. Francoski socialni in liberalni katolicizem je v vrti~karstvu videl terapijo zopersocialne napetosti, industrializacijo in urbanizacijo.Leta 1910 so v Nem~iji ustanovili Zvezo vrti~karskih dru{tev in dolo~ili pravila o najemu in rabi vrti~kovter za{~iti v primeru odpovedi najemnega razmerja. Zaradi potrebe po delni samooskrbi mestnegaprebivalstva se je med 1. svetovno vojno vrti~karstvo mo~no okrepilo. [irilo se je tudi med svetovnimavojnama in doìvelo pravi razcvet na Nizozemskem, v Angliji in [vici. Po 2. svetovni vojni doìvlja nadaljnjivzpon tako v zahodni kot v vzhodni Evropi.Na obmo~ju Republike Slovenije se je poleg vrtnarstva, namenjenega prodaji pridelkov, pridelovanjevrtnin za lastne zelo raz{irilo na za~etku 20. stoletja. Lastniki hi{ so si okrog objektov urejali druìnskevrtove za pridelavo in gojenje zelenjave, sadja ter okrasnega cvetja. Pojavili pa so se è tudi prvi zakupnikimanj{ih parcel, na katerih so obdelovali vrtne gredice in pridelovali vrtnine, vendar pa vrti~karstvopri nas {e ni bilo organizirano, tako kot je è bilo marsikje po Evropi (Vastl 2000).Do konca 2. svetovne vojne sta bila za razvoj vrti~karstva odlo~ilna zlasti dva motiva:• dopolnjevanje nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom in• zagotavljanje eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja tergojenjem malih ìvali.Po 2. svetovni vojni so se motivi za vrti~karstvo bistveno spremenili. Vloga preskrbe se zmanj{uje,krepi pa se pomen oddiha in rekreacije. To se kaè tudi v na~inu oblikovanja vrtnih ut. Zelenjavnegrede so v precej{nji meri izpodrinile igralne povr{ine in trate, sadno drevje pa nadome{~ajo okrasnegrmovnice in cvetje. Za~eli so graditi vrtne ute iz trajnej{ih materialov, njihova notranja oprema pa kaèna redno vsakodnevno rabo.Na obmo~ju okoljsko najbolj izpostavljenega Ljubljanskega polja je bilo s podrobno analizo ugotovljeno(Kladnik in Petek 2007), da so med letoma 1825 (~as nastanka franciscejskega katastra) in 1999vrti~ki nastali na nekdanjih lokacijah razli~nih zemlji{kih kategorij. Leta 1999 je bilo registriranih 133,76 havrti~kov, med katerimi jih je 62 % (83,30 ha) nastalo na nekdanjih njivah, 16 % (21,99 ha) na nekdanjihpa{nikih, 13 % (17,10 ha) jih je tam, kjer je prej tekla Sava, 6 % (8,23 ha) jih je na zemlji{~ih nekdanjih64
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 49 and 50: 46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 65: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 69 and 70: 66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 83 and 84: 80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 93 and 94: 90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?