GEOGRAFIJA SLOVENIJE 215 VRTI^KINa obmo~ju Ljubljane je precej zemlji{~, na katerih me{~ani pridelujejo vrtnine. Obmo~ja vrti~kovso razporejena po celem mestu in se pogosto me{ajo z drugimi, nezdru`ljivimi rabami zemlji{~, kot soprometne povr{ine in industrijsko-obrtno-servisne cone. ^e k temu pri{tejemo {e nena~rtno in nekontroliranoizbiro lokacij vrti~kov, ki se zaradi opu{~anja kmetovanja pojavljajo tudi v neposredni bli`inivodarn, namenjenih ~rpanju vode za javno oskrbo s pitno vodo, lahko stanje ozna~imo kot zaskrbljujo~e.Izku{nje ka`ejo, da lahko nekatera obmo~ja vrti~kov s~asoma postanejo pravcata nelegalna naseljapo~itni{kih hi{ic z neurejenimi higienskimi razmerami, neurejenim ravnanjem z odpadki, nelegalnim odvzemanjemvode, gradnjo nelegalnih dovoznih poti in drugih objektov, povezanih z vrti~karstvom.Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani so precej raznolika, ne le v smislu razli~nih lokacij in njihove velikosti,temve~ tudi z vidika dostopnosti, komunalne opremljenosti, opreme in seveda {tevila vrti~kov na njih.5.1 VRTI^KARSTVO SKOZI ^ASKmetovanje in vrtnarjenje se je raz{irilo z Bli`njega vzhoda. Pred 10.000 leti se je pojavilo v dolinahEvfrata in Tigrisa ter se prek sredozemske obale Afrike raz{irilo v Evropo. Naj samo kot zanimivostnavedemo, da so stari Grki `e gnojili prst (v tem poglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla), Rimljanipa so poznali skoraj vse kulturne rastline, ki jih na vrtovih gojimo v sodobnosti (Vastl 2000).Obdelovanje vrtov je `e stoletja pomembna dopolnilna gospodarska dejavnost tako v mestih kotna njihovih obrobjih, pa tudi na pode`elju. Zlasti pomembni so bili vrtovi ob samostanih in gradovih.Vrtove z najpomembnej{o kuhinjsko zelenjavo so imeli tudi me{~ani, {e nekoliko bolj velikopotezno vrtnarjenjepa je cvetelo v predmestjih.Prva podrobnej{a pri~evanja o vrtnarjenju na Slovenskem zasledimo pri Valvasorju ob koncu 18. stoletja,ko navaja zelenjavo (bu~e, kumare, melone, arti~oke, repo, korenje, redkev, ~ebulo, ~esen), cvetjeTINE NAGYSlika 19: Ena zadnjih Krakov~ank, ki pridelke in opremo za prodajo na osrednji ljubljanski tr`nicipreva`ajo z branjevskimi vozi~ki, imenovanimi cize.63
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj(lilije, nageljne, tulipane, jasmin, hijacinte) in zeli{~a (majaron, {etraj, timijan, meliso) (Bogataj 1992).Obdelovanje vrtov je bilo dopolnilna dejavnost poljedelstva. Izklju~no z vrtnarstvom so se ukvarjali lemanj{i posestniki v bli`ini mest, ki so pridelke prodajali me{~anom na mestnih tr`nicah. Ve~ji vrtovi sobili tudi v Krakovem in Trnovem, kjer so pridelali znatno ve~ zelenjave, kot so jo potrebovali za lastnepotrebe. Doma~e zelenjadarice se kot prodajalke na trgu, imenovane Krakov~anke in Trnov~anke, prvi~omenjajo {ele v tr`nem redu iz leta 1826. Ker je vrtove v Krakovem poznal `e Valvasor, ni nobenegadvoma, da so se tamkaj{nji pridelki `e v njegovem ~asu uveljavili na ljubljanskem `ivilskem trgu(@idov 1994). Po podatkih franciscejskega katastra je bilo v Ljubljani in njenih predmestjih dobrih 400 zelenjavnihvrtov s skupno povr{ino ve~ kot 30 ha (Vastl 2000).Vrti~karstvo, kot ga razumemo danes, je na na~rtno urejenih malih vrtovih po Evropi za`ivelo v drugipolovici 19. stoletja. Vrti~ki so bili namenjeni me{~anom, da so zdru`evali prijetno s koristnim. Dejavnostje nastala kot posledica socialno reformnih, zdravstvenih in politi~nih te`enj v 19. stoletju, ko so se z rasto~oindustrializacijo v mestih pojavljale socialne in politi~ne napetosti. [irjenje vrti~kov je bilo hitrej{ev kriznih obdobjih, saj se je takrat krepila njihova oskrbovalna vloga.Za~etnik organiziranega vrti~karstva je bil nem{ki zdravnik ortoped Daniel Gottlieb Schreber(1808–1860) iz Leipziga. Tovarnarjem je predlagal, da delavcem preskrbijo manj{e najemno zemlji{-~e, kjer bi se lahko v prostem ~asu ukvarjali z vrtnarjenjem. Bil je prepri~an, da bi vrti~karjem moral bitivrti~ek sredstvo za krepitev telesa, razvedrilo, zapolnjevanje prostega ~asa in tudi odvra~anje od slabihnavad. Prvi vrti~ki so se pojavili le nekaj let po njegovi smrti. V Nem~iji tovrstnim vrti~kom {e vednopravijo Schrebergärten, v prevodu Schreberjevi vrtovi.Ideja in z njo vrti~karstvo se je {irilo po vsej Nem~iji, pa tudi Belgiji, Franciji in drugod. Mesta in njihoviodprti prostori so z vrti~ki pridobili nove funkcije z razli~nimi poimenovanji: Schreberjevi vrtovi, delavskivrtovi, vrtne kolonije in podobno. Njihovo organizacijo so prevzemala delavska zdru`enja, Rde~i kri`ali cerkvene organizacije. Francoski socialni in liberalni katolicizem je v vrti~karstvu videl terapijo zopersocialne napetosti, industrializacijo in urbanizacijo.Leta 1910 so v Nem~iji ustanovili Zvezo vrti~karskih dru{tev in dolo~ili pravila o najemu in rabi vrti~kovter za{~iti v primeru odpovedi najemnega razmerja. Zaradi potrebe po delni samooskrbi mestnegaprebivalstva se je med 1. svetovno vojno vrti~karstvo mo~no okrepilo. [irilo se je tudi med svetovnimavojnama in do`ivelo pravi razcvet na Nizozemskem, v Angliji in [vici. Po 2. svetovni vojni do`ivlja nadaljnjivzpon tako v zahodni kot v vzhodni Evropi.Na obmo~ju Republike Slovenije se je poleg vrtnarstva, namenjenega prodaji pridelkov, pridelovanjevrtnin za lastne zelo raz{irilo na za~etku 20. stoletja. Lastniki hi{ so si okrog objektov urejali dru`inskevrtove za pridelavo in gojenje zelenjave, sadja ter okrasnega cvetja. Pojavili pa so se `e tudi prvi zakupnikimanj{ih parcel, na katerih so obdelovali vrtne gredice in pridelovali vrtnine, vendar pa vrti~karstvopri nas {e ni bilo organizirano, tako kot je `e bilo marsikje po Evropi (Vastl 2000).Do konca 2. svetovne vojne sta bila za razvoj vrti~karstva odlo~ilna zlasti dva motiva:• dopolnjevanje nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom in• zagotavljanje eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja tergojenjem malih `ivali.Po 2. svetovni vojni so se motivi za vrti~karstvo bistveno spremenili. Vloga preskrbe se zmanj{uje,krepi pa se pomen oddiha in rekreacije. To se ka`e tudi v na~inu oblikovanja vrtnih ut. Zelenjavnegrede so v precej{nji meri izpodrinile igralne povr{ine in trate, sadno drevje pa nadome{~ajo okrasnegrmovnice in cvetje. Za~eli so graditi vrtne ute iz trajnej{ih materialov, njihova notranja oprema pa ka`ena redno vsakodnevno rabo.Na obmo~ju okoljsko najbolj izpostavljenega Ljubljanskega polja je bilo s podrobno analizo ugotovljeno(Kladnik in Petek 2007), da so med letoma 1825 (~as nastanka franciscejskega katastra) in 1999vrti~ki nastali na nekdanjih lokacijah razli~nih zemlji{kih kategorij. Leta 1999 je bilo registriranih 133,76 havrti~kov, med katerimi jih je 62 % (83,30 ha) nastalo na nekdanjih njivah, 16 % (21,99 ha) na nekdanjihpa{nikih, 13 % (17,10 ha) jih je tam, kjer je prej tekla Sava, 6 % (8,23 ha) jih je na zemlji{~ih nekdanjih64