vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 217.3.2 ELEKTROPREVODNOSTElektroprevodnost podzemne vode je parameter, ki podaja informacijo o geolo{ki zgradbi vodonosnikain ~asu zadr`evanja podzemne vode v njem, pa tudi o vplivu lokalnih padavin in onesna`enj, kipronicajo v vodonosnik z lokalno padavinsko komponento. Najni`je (JA-10, vd-724 (ju`no od ^rnu~),342 μS/cm) in zaradi vpliva Save spreminjajo~e vrednosti najdemo ob Savi. Mo~no navzgor odstopa vzor~nomesto vd-470a (ju`no od ^rnu~), kjer zasledujemo antropogeni vpliv, ki se ka`e tudi v povi{ani vrednostipreostalih parametrov, ki ka`ejo vpliv ~lovekove dejavnosti (klorid, nitrat). Razmeroma nizka vrednostelektroprevodnosti v VD Kle~e-16 v primerjavi z VD Kle~e-17 dokazuje ve~ji dele` Save na lokaciji VDKle~e-16, ki je posledica neposrednega hitrej{ega dotoka re~ne vode z napajanega obmo~ja severno odvodarne Kle~e (Jamnik in Urbanc 2000). Najvi{je izmerjene vrednosti so v hi{nem vodnjaku vd-1580 v Dravljah(898 μS/cm), kar je bistveno vi{ja vrednost od vrednosti v osrednjem delu Ljubljanskega polja, ki segibljejo v razponu od 450 do 550 μS/cm. Ker je tok podzemne vode homogeniziran, se, kljub pri~akovanimvplivom onesna`eval iz urbane sredine mesta (B[V-1/99, @ale), elektroprevodnost bistveno ne spreminja.7.3.3 OKSIDACIJSKO-REDUKCIJSKI POTENCIALOksidacijsko-redukcijski potencial oziroma redoks potencial (ORP) je parameter, ki ka`e na sposobnost,da v vodi potekajo oksidacijski ali redukcijski procesi. Za podzemno vodo Ljubljanskega poljavelja, da je dobro prezra~ena in pogojev za redukcijo ni, kar se ka`e v razmeroma nizkem {tevilu mikrobiolo{koneskladnih vzorcev pitne vode (Jamnik s sodelavci 2007), ki ni klorirana. Najbolj reducirajo~eokolje zaradi tipi~ne barjanske prsti opazimo na mestu vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i, 77,4 m-V), nizke vrednosti pa so opazne tudi v hi{nem vodnjaku vd-1385, kar pripisujemo lokalnemuonesna`enju iz neposredne bli`ine in zelo majhni preto~nosti vodnjaka.7.3.4 NITRATPovi{ane vrednosti nitrata na Ljubljanskem polju imajo izvor v kmetijstvu in neurejenem odvajanjuodpadnih voda, lokalno pa lahko pri~akujemo tudi vpliv vrti~karstva. Gibljejo se od 2,8 mg/l (JA-5) do39,6 mg/l (IMP) na zahodnem robu vodarne Kle~e, kar na sliki 53 opazimo v vrednostih, ki mo~no sipajo.Vodnjak B[V-1/99 (@ale), kjer se vrednosti nitrata spreminjajo bolj kot povpre~no na drugih opazovalnimestih, predstavlja opazovalno mesto z nekmetijskim zaledjem, v katerem je zaznaven vpliv odpadnevode (Urbanc in Jamnik 2007). Kljub visokim koncentracijam nitrata v bli`ini vodarne Kle~e (IMP) seznotraj nje razmere bistveno ne spreminjajo. Koncentracije nitrata se mo~no spreminjajo tudi v bli`iniSave (vd-470a, ju`no od ^rnu~) ter v vrti~karskih vodnjakih vd-279 (Krakovo) in vd-1580 (Dravlje), karje zaradi majhne razdalje do gladine podzemne vode pri~akovano. V objektu vd-422 (ob potoku Curnovcuv Rakovi Jel{i) je zaradi redukcijskih razmer koncentracija nitrata pod mejo zaznavnosti analiznemetode. V ~asu zadnjega vzor~enja so bile redukcijske razmere dokazane s prisotnostjo amonija(5,3 mg NH 4-N/l), ki zaradi prezra~enosti vodonosnih plasti na Ljubljanskem polju obi~ajno ni prisotennad mejo dolo~ljivosti metode. Na odvzemnem mestu vd-470a (ju`no od ^rnu~) je koncentracija nitrataglede na bli`ino Save povi{ana, kar pripisujemo tako vrti~karski rabi kot vplivu odvajanja o~i{~enihodpadnih vod iz komunalne ~istilne naprave ^rnu~e, delno pa tudi neurejenemu odvajanju odpadnihvod na prostranem vrti~karskem obmo~ju ju`no od ^rnu~. Povpre~na izmerjena vrednost koncentracijenitrata v ~asu izvajanja projekta je bila 17,5 mg/l.Slika 53: Koncentracija nitrata v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskempolju. p str. 106Slika 54: Koncentracija atrazina v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskempolju. p str. 107105