vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj13 PRIMERI VRTI^KARSTVA IZ TUJINEVrti~karstvo je kot zna~ilna dejavnost urbanega okolja raz{irjeno po vsem svetu. ^eprav ima povsodsorodne motive nastanka, pri ~emer so v dolo~enih okoljih v ospredju eni, v drugih pa drugi, in se kot pojavnaoblika manifestira v dokaj podobnih potezah, podrobnej{e preu~itve posameznih okolij ka`ejo naprecej{nje razlike v njegovi na~rtnosti, organiziranosti in enotnosti. Zaradi tega se pojavlja tudi zelo razli~envtis urejenosti obmo~ij vrti~kov. V tem poglavju predstavljamo nekaj zna~ilnih vrti~karskih obmo~ijiz v primerjavi s Slovenijo bolj razvitih okolij.13.1 PROBLEMATIKA VRTI^KARSTVA V NEW YORKUV sodobnih mestih Zdru`enih dr`av Amerike je vrti~karstvo prejkone neza`elena dejavnost. Zaradite`enj po privatizaciji zapu{~enih zemlji{~, na katerih so se raz{irili vrti~ki, in njihovi donosnej{i rabi,je vrti~karstvo v mestih postalo ogro`eno. Vrti~ke, ki so postali del `ivljenjskega sloga mnogih me{~anov,izpodrivajo stanovanjske in poslovne cone ter zemlji{~a, namenjena {irjenju druge infrastrukture.V nadaljevanju na kratko predstavljamo problematiko vrti~karstva v New Yorku, ki se je {e do nedavnegasoo~al z odstranjevanjem vrti~kov z o`jega mestnega obmo~ja.Za~etek sodobnega vrti~karskega gibanja v New Yorku sega v leto 1973, ko so na pobudo ljudskeorganizacije »Zelena gverila« nastali prvi vrtovi. V takratnem ~asu gospodarske krize in opu{~anjazemlji{~ v mestih je newyor{ka mestna oblast podprla lokalno samoiniciativo na prostovoljni podlagi,katere cilj je bil revitalizacija zapu{~enih mestnih zemlji{~. S tem je lahko vrti~karstvo v vsega ~etrtstoletja preplavilo New York in postalo ponos sosesk, {e bolj kot to pa nujno potreben prostor za dru-`enje v naravi. Leta 1978 je bila znotraj Oddelka za parke in rekreacijo ustanovljena agencija GreenThumb, ki je {e vedno zadol`ena za urejanje potrebne administracije. Strankam zagotavlja najmanjenoletne najemne pogodbe za vrti~ke. Ker pa te pogodbe nimajo zakonske podlage za njihovo trajanje,jih lahko mestne oblasti prekli~ejo v roku enega meseca, kar se je v ~asu `upana Rudolpha Giuliania(1994–2001), katerega cilj je bil privatizacija zapu{~enih ob~inskih zemlji{~, pogosto dogajalo tudi v praksi.Leta 1998 je z namenom pospe{enega odstranjevanja vrti~kov njihovo urejanje prevzel mestni Oddelekza bivanje, ohranitev in razvoj. Odgovorni so se pri tem sklicevali na uradno dokumentacijo, v katerije bila ve~ina zemlji{~, na katerih so bili vrti~ki, opredeljenih kot oblika za~asne rabe prostora. Leta 1998se je ve~ kot 750 vrti~karskih obmo~ij soo~ilo z neizbe`no odstranitvijo. Poleg vrti~karjev, ki se {e vednobojujejo za ohranitev »svojih« vrti~kov, so se na razprodajo zemlji{~, kjer so locirani vrti~ki, odzvaletudi nekatere vladne in nevladne organizacije, denimo Trust for Public Land ter New York RestorationProgram, ki so omogo~ile nakup teh zemlji{~. ^eprav je newyor{ki dr`avni na~rt odprtega prostoraiz leta 1997 v mestu jasno vklju~eval tudi vrti~ke, so jih mestne oblasti imele za nepotrebne. Pri razprodajizemlji{~ so celo prezrle nekatere pravne postopke, ki od odgovornih na~rtovalcev mestnih zemlji{~za vsako predlagano spremembo namembnosti rabe prostora zahtevajo okoljsko poro~ilo, navedbopodrobnih razlogov za predlagane spremembe, pa tudi vklju~itev javnosti. Glede na to, da so bila zemlji{~a,kjer so bili vrti~ki, uradno ozna~ena kot »prazna«, navedeni pravni postopki niso veljali. V ~asuGiulianijevega `upanovanja je bilo v New Yorku uni~enih mnogo obmo~ij vrti~kov. Mestna slu`ba zaparke jih je za{~itila le 86, vsa druga pa so spremenila namembnost. Leta 1999 so mestni svetnikisoglasno sprejeli dogovor o prepre~evanju javnega razprodajanja vrti~kov. Dogovarjanje se je nadaljevalotudi v letih 2000 in 2002 (Mayor 2002). Poudariti pa je treba, da so bili ti dogovori sprejeti le zaogro`ena obmo~ja vrti~kov.Po letu 2001, ko je `upan New Yorka postal Michael Rubens Bloomberg, so za vrti~karstvo nastopilibolj{i ~asi. @upan si namre~ `e od vsega za~etka prizadeva za ohranitev in trajno za{~ito vrti~kovv mestu. Pri tem so mu v pomo~ razli~ni vladni programi, vladne in nevladne organizacije ter prostovoljnevrti~karska zdru`enja. Kljub prizadevanjem za prenehanje nadaljnje razprodaje vrti~kov, dogovoro celostni za{~iti vrti~kov {e ni bil sprejet.172