12.07.2015 Views

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajonesna`evalca okolja izpostavljajo promet. Industrijo kot poglavitni vir onesna`evanja so v najve~ji merinavajali vrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob ^rnju{nici na ^rnu~ah, Hradeckega cesti na Poljanah in Zalo{kicesti v Zalogu, kmetijstvo na obmo~ju vrti~kov ob Glin{~ici na Bokalcah, odlagali{~a odpadkov pa naobmo~jih vrti~kov ob Poduti{ki cesti v Podutiku, Litostrojski cesti v [i{ki, Cesti Dolomitskega odredana Brdu in Toplarni{ki ulici v Mostah. Gospodinjstva, ki so po mnenju vrti~karjev med navedenimi opcijaminajmanj pomemben dejavnik onesna`evanja okolja v Ljubljani, so nekoliko izraziteje izpostavili levrti~karji z obmo~ja vrti~kov pri vodarni Kle~e.9.3 POTREBA PO IZOBRA@EVANJU O PROBLEMATIKI VAROVANJA OKOLJAVrti~karje smo povpra{ali tudi, ali bi jih bilo treba s problematiko varovanja okolja dodatno seznanjatiin jih o njej izobra`evati ter pri tem izpostaviti prst in podtalnico. Dve petini jih je odgovorilo, da vedo`e dovolj in ne ~utijo potrebe po dodatnem izobra`evanju. Tretjina jih je izrazila `eljo po dodatnem seznanjanjus to problematiko iz medijev, slaba tretjina se je zavzela za organizacijo posebnih izobra`evalnihte~ajev, nekaj pa bi jih `elelo to potrebo zadovoljiti z vklju~evanjem v okoljevarstvene organizacije. Pritem je potrebno poudariti, da kar 93 % vrti~karjev ni ~lanov nobene okoljevarstvene organizacije oziromaneformalne skupine.30 % anketirancev se ni {e nikoli udele`ilo dodatnih izobra`evanj s podro~ja vrti~karstva, 36 % pajih teh izobra`evanj niti ne pogre{a, saj mislijo, da so dovolj seznanjeni s to dejavnostjo. Med tistimi, kiso izrazili pripravljenost udele`iti se tovrstnih izobra`evanj, je dobre tri petine tak{nih, ki so za kakovostnatovrstna izpopolnjevanja pripravljeni tudi pla~ati; preostali si tega ne morejo privo{~iti in jih zanimajole brezpla~ni te~aji.Z namenom ugotoviti dejanski pripravljenosti vrti~karjev za izobra`evanja, smo jih zastavili mnenjskivpra{anji. V prvem smo jih spra{evali po morebitni udele`bi na zakonsko obveznem te~aju, za kateregabi morali pla~ati. Tak{nega te~aja bi se udele`ilo le 14 % anketirancev, 15 % bi se ga udele`ilo za simboli~noceno, 35 % pa bi se ga udele`ilo samo v primeru, ~e bi bil brezpla~en. 22 % anketirancev sega ne bi nikakor udele`ilo. Na vpra{anje, ali bi bili za tovrstna izobra`evanja pripravljeni pla~ati, je dobrapolovica vrti~karjev izjavilo, da bi se udele`ilo te~ajev, ~e bi bili brezpla~ni, 22 % pa bi se jih udele`ilole za simboli~no ceno. Petina bi jih bilo pripravljenih pla~ati najve~ takratnih 3000 tolarjev (12,5 evra).9.4 NA^ELNA PODPORA OHRANJANJU OKOLJAVrti~karji na na~elni ravni dosegajo visoko stopnjo okoljske ozave{~enosti. Vendar pa je pri tem trebaupo{tevati, koliko so dejansko pripravljeni narediti za varovanje okolja, ~e sta pri tem »v igri« njihov~as in denar. Zanimalo nas je tudi, kako vrti~karji ocenjujejo svojo vlogo pri varovanju okolja. Na podlagianaliz zbranih odgovorov ugotavljamo, da varovanje okolja na~eloma podpira ve~ina vrti~karjev.Vendar pa ta podpora kaj hitro usahne, ~e so pri tem neposredno prizadeti oziroma je prizadeto njihovoimetje ali pa bi za izbolj{ano u~inkovitost morali tudi sami prispevati dolo~ena sredstva.S trditvijo, »da lahko sami kot posamezniki kaj naredijo za okolje«, se strinja kar 56 % vrti~karjev.Dobra petina se jih sploh ne strinja s trditvijo, »da nima nobenega smisla, da po svojih najbolj{ih mo~ehskrbijo za okolje, ~e tega ne po~nejo tudi drugi«. O tem, »da so mnoge trditve o ogro`enosti okolja pretirane«,se sploh ne strinja 35 % anketirancev. Ugotavljamo, da se stopnja okoljske ozave{~enosti pove~ujez nara{~anjem izobrazbe. Bolj izobra`eni vrti~karji so namre~ v ve~ji meri pripravljeni pla~evati dostive~ za kupljeno blago z namenom varovanja okolja, v manj{i meri pa se strinjajo z predpostavko, »daso mnoge trditve o ogro`enosti okolja pretirane«. Glede na starostno sestavo ugotavljamo ve~jo homogenostmed opredeljevanjem do zastavljenih trditev. Na podlagi tovrstnih poizvedovanj bi lahko povzeli,da so vrti~karji dobro okoljsko ozave{~eni.Slika 86: Pripravljenost ljubljanskih vrti~karjev za udele`bo na te~aju po obmo~jih vrti~kov leta 2006. P142

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!