vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajBolj razli~nih mnenj so ob predpostavki, ali bi bili pripravljeni pla~evati dosti ve~ za kupljeno blagoz namenom varovanja okolja. Najve~ vrti~karjev se do tega ni eksplicitno opredelilo, le petina pa jih jeizrazilo veliko pripravljenost. Odgovori na to vpra{anje ka`ejo na precej{njo razdvojenost v miselnostio varovanju okolja. Vrti~karji si tudi niso enotni o tem, ali je stopnja okoljske ozave{~enosti primerna.Primerjali smo mnenja o predpostavki, »da lahko sami kot posamezniki kaj naredijo za okolje«, s tem,~e so se pripravljeni udele`iti te~aja za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, ki je v ~asu anketiranjastal 15.000 tolarjev (62,5 evra). S primerjavo smo zaznali dolo~eno dvojnost med deklarativno in dejanskoozave{~enostjo o varovanju okolja. Kar dve tretjini tistih, ki se zelo strinjajo, da lahko sami kaj naredijoza okolje, se tak{nega te~aja ne bi udele`ilo, ~e ta ne bi bil obvezen. Med vsemi anketiranimi vrti~karjise jih tak{nega te~aja ne bi udele`ilo dobra polovica, ker se jim zdi predrag. Na drugi strani pa naspozitivno presene~a dejstvo, da bi se 67 % vrti~karjev, ki menijo, da lahko sami kot posamezniki kajnaredijo za okolje, tak{nega te~aja udele`ilo, ~e bi bile teme zanimive in prilagojene vrti~karjem. Mnogibi to storili le, ~e bi bil te~aj cenej{i.Pripravljenost vrti~karjev za udele`bo na te~aju smo po posameznih obmo~jih vrti~kov prikazali tudina tematskem zemljevidu (slika 86). Ugotavljamo, da so se vrti~karji v najve~ji meri pripravljeni udele-`iti te~aja, ~e bi bile njegove teme zanimive in prilagojene vrti~karjem na obmo~jih vrti~kov ob Zalo{kicesti v Zalogu, Vojkovi cesti za Be`igradom in Av{i~evi cesti v [entvidu. Najve~ vrti~karjev, ki bi se te~ajaudele`ili, vendar bi moral biti cenej{i, je z obmo~ij vrti~kov ob Krakovski ulici v Krakovem, Gramoznipoti na Fu`inah in Zadobrov{ki cesti v Polju. Z obmo~ij vrti~kov ob Glin{~ici na Bokalcah, Hladnikoviulici v Trnovem in Cesti na Vrhovce na Brdu se ne bi noben anketiran vrti~kar udele`il te~aja, ~e ta nebi bil obvezen, najve~ tak{nih, ki se te~aja ne bi udele`ili, ker se jim zdi predrag, pa je na obmo~jih vrti~kovob potoku ^rnju{nici na ^rnu~ah ter ob Letali{ki cesti in Toplarni{ki ulici v Mostah.9.5 VRTI^KARSTVO IN VARSTVO OKOLJAKer vrti~karji na na~elni ravni podpirajo varstvo okolja, smo na podlagi vpra{anj o na~inu njihovegaobdelovanja vrti~kov `eleli izvedeti, kak{en je njihov dejanski odnos do okolja. 54 % vrti~karjev jeprepri~anih, da vrtnarijo na ekolo{ki na~in, dve petini pa jih meni, da vrtnarijo na klasi~en, integriran na~in.Glede na izobrazbo ugotavljamo, da so vrti~karji z najslab{o izobrazbo najpogosteje izrekli za ekolo{-ko vrtnarjenje, najmanjkrat pa so se zanj opredelili vrti~karji s poklicno srednje{olsko izobrazbo. Opaznoje tudi, da je ekolo{ki na~in vrtnarjenja pogosteje zastopan pri mlaj{ih vrti~karjih. Z nara{~anjem starostivrti~karjev se pove~uje dele` tistih, ki so se izrekli za klasi~en, integriran na~in vrtnarjenja.Ugotovitve smo primerjali z rezultati anketiranja lastnikov zasebnih vrtov (Strajnar 2008). Iz primerjavelahko potegnemo zaklju~ek, da se lastniki zasebnih vrtov v nekoliko manj{i meri (44 %) opredeljujejoza ekolo{ki na~in vrtnarjenja. Dobra polovica lastnikov zasebnih vrtov je izjavilo, da vrtnarijo na klasi-~en na~in. Vendar so razlike premajhne, da bi lahko z zanesljivostjo trdili, da so vrti~karji okoljsko boljozave{~eni od lastnikov ohi{nic. Na tolik{ne razlike lahko vplivata `e razli~en pristop anketarja do anketirancaali pa sama sestava ankete, ki lahko anketiranega `e med anketiranjem spodbudi k okoljskobolj ozave{~enemu razmi{ljanju.Za ekolo{ki na~in obdelovanja se najpogosteje opredeljujejo vrti~karji na obmo~jih vrti~kov ob Cestina Vrhovce na Brdu, Krakovski ulici v Krakovem, Gramozni poti na Fu`inah in [martinski cesti v Mostah.Klasi~en, integriran na~in vrtnarjenja pa naj bi bil pogostej{i na obmo~jih vrti~kov ob Hladnikoviulici na Vi~u, Cesti dveh cesarjev na Vi~u, Saveljski cesti ju`no od Savelj in Cesti v [marno. Za intenzivnovrtnarjenje so se izrekli le nekateri vrti~karji z obmo~ja vrti~kov ob Kranj~evi ulici za Be`igradom.Opredelitve o na~inu obdelovanja vrti~kov smo primerjali z navedbami o morebitni rabi mineralnihgnojil in ob tem ugotovili, da kar polovica tistih, ki so izjavili, da vrtnarijo na ekolo{ki na~in, na »svojih«vrti~kih uporablja mineralna gnojila. Podobna vsebinska neskladja smo ugotovili ob odgovorih na vpra{anja,ali uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in v kak{ni embala`i ta sredstva kupujejo. Skoraj desetina anketirancevje namre~ odgovorilo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo, obenem pa so navedli, da144