vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajpodzemne vode, saj temeljna doktrina gnojenja pravi, da je potrebno tlom z gnojenem vrniti toliko hranil,kot smo jih z njive ali vrti~ka odnesli s pridelkom. Z vidika obremenjevanja tal je potencialna nevarnosttudi uporaba vseh vrst gnojil. [e zlasti nevarna so lahko gnojila, ki vsebujejo du{ik, saj je ta v tleh zelomobilen in se zelo hitro spremeni tudi v nitrat, ki je izpostavljen izpiranju v globlje plasti tal in posledi~nov podzemno vodo. Ostala hranila (fosfor, kalij in druga) se izpirajo v bistveno manj{ih koli~inah, karpa ne pomeni, da z njimi ni treba ravnati kar se da skrbno. Zavedati se namre~ moramo, da morebitnihnapak pri gnojenju ne moremo odpraviti ~ez no~, ampak jih moramo praviloma odpravljati vsaj takodolgo, kot smo jih delali, saj preve~ hranil enostavno ne moremo »potegniti« iz tal, temve~ je za to potrebendalj{i ~as. Preve~ hranil v tleh je zato zlasti nevarnost za okolje, ne smemo pa pozabiti tudi na negativnevplive, ki jih ta okoli{~ina lahko povzro~a pri rasti pridelkov, predvsem v smislu njihove kakovosti.12.2 PRIMERNOST TRENUTNIH OBMO^IJ VRTI^KOV GLEDE NA TLAPrimernost lokacij trenutnih obmo~ij ljubljanskih vrti~kov z vidika tal opredeljujeta zlasti njihova globinain koli~ina onesna`eval v njih. Koli~ine rastlinskih hranil (mejne vrednosti veljajo za njivsko rabo)so sicer povi{ane, vendar {e v okviru pri~akovanih vrednosti za vrtove. ^e bi upo{tevali samo kazalcerodovitnosti tal, so prakti~no vse obstoje~e lokacije obmo~ij vrti~kov v Ljubljani za vrti~karstvo primerne.Zaskrbljujo~a so obmo~ja vrti~kov s prevelikimi koli~inami te`kih kovin v tleh. Glede na zakonodajo(Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih snovi v tla; UL RS 68/1996) je v primeru ~ezmernihkoli~in te`kih kovin v tleh pridelavo hrane smiselno opustiti.Ne glede na precej togo slovensko zakonodajo, ki upo{teva le vsebnost kovin, je tveganje prehodate`kih kovin iz tal odvisno tudi od drugih lastnosti tal in rastlin. Te`ke kovine v tleh na primer ve`ejove~je koli~ine organske snovi in gline. Nato v manj{ih koli~inah prehajajo v talno raztopino in so s temv manj{i meri dostopne rastlinskim koreninam. Zaradi tega smo za oceno primernosti trenutnih obmo-~ij vrti~kov upo{tevali ve~ kazalnikov kakovosti tal, ne le vsebnosti te`kih kovin. Bistveni usmeritvi priocenjevanju primernosti lokacij obmo~ij vrti~karskih sta bili:• varovanje zdravja prebivalcev s pridelavo zdrave hrane in• varovanje vodnih virov s prepre~evanjem izpiranja hranil in morebitnih ostankov fitofarmacevtskih sredstev.Za ta namen smo izbrali {tiri klju~ne kazalnike: koli~ino gline oziroma teksturo tal koli~ino organskesnovi, globino tal in vsebnost te`kih kovin v tleh. Vzpostavili smo empiri~ni ra~unski model, v kateremsmo pomembnost kazalnikov za skupni izra~un primernosti dodatno obte`ili z vrednostmi 1 za teksturo,1,7 za organsko snov, 1,3 za globino in 6 za onesna`enost.Med 31 ovrednotenimi obmo~ji vrti~kov je z vidika parametrov ocenjevanja tal 9 manj primernih (naprimer obmo~je ob Krakovski cesti v Krakovem, ob `eleznici na Vi~u, na lokaciji biv{ega voja{kega odpadaza Be`igradom, ~e na{tejemo le nekatere), 16 jih je srednje primernih, 6 pa izrazito primernih (naprimer obmo~ji obmo~je ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i ter ob Cesti dveh cesarjev). Vrednotenjeje izpostavilo po svoje posebej zanimiv problem tradicionalnih vrti~kov v Krakovem. Zaradi bli`ine pomembneprometnice, ki je bila v ~asu uporabe osvin~enega bencina ena glavnih prometnih `il Ljubljane inobenem pot na Balkan, sta se v tleh krakovskih vrti~kov v ~ezmernih koli~inah nakopi~ila zlasti svinecin kadmij. Ker to obmo~je velja za kulturno dedi{~ino in je kot tako varovano tudi v prostorskih na~rtihmesta, se odpira dilema, ali na tem obmo~ju vrti~ke ohraniti ali pa morda zaradi pove~anega tveganjaonesna`enja vrtnin vrti~karsko rabo opustiti.12.3 VPLIVI NA PODZEMNO VODO29 % anketiranih vrti~karjev je izjavilo, da je njihov vrti~ek na vodovarstvenem obmo~ju, 43 % pa,da je zunaj njega. Dobra ~etrtina (28 %) jih o tem ni natan~neje pou~enih, kar obenem pomeni, da vsianketiranci na zastavljeno vpra{anje niso pravilno odgovorili. Zanimivo je, da ni nih~e od anketiranih166