GEOGRAFIJA SLOVENIJE 216,3 % 9,9 %13,2 %70,5 %da ne ne ve brez odgovoraSlika 76: Poznavanje vrti~karskega dru{tva,ki teritorialno pokriva obmo~je z vrti~komanketiranega vrti~karja.Goriupova (1984) navaja, da anketiranec in njegov zakonec na vrti~ku delata pribli`no enako pogosto,otroci se v tovrstno delo vklju~ujejo precej redkeje, drugi sorodniki pa sodelujejo le v 4 % primerov. Dela navrti~kih si v dru`ini obi~ajno ne delijo, tako da se praviloma vsi dru`inski ~lani lotijo vseh potrebnih opravil.Vrti~karje smo povpra{ali tudi o obstoju morebitnih vrti~karskih dru{tev na njihovih mati~nih obmo~jihvrti~kov. Njihov obstoj je potrdilo desetina anketiranih, dobri dve tretjini (71 %) pa jih je izjavilo, dana obmo~ju, kjer imajo vrti~ke, ni organiziranega vrti~karskega dru{tva. Dobra osmina (13 %) jih o temni pou~enih. V vrti~karsko dru{tvo je vklju~enih 8,9 % anketiranih vrti~karjev. 15 % od vseh v raziskavovklju~enih vrti~karjev je izjavilo, da vrti~karska dru{tva dejavno re{ujejo probleme, ki se pojavljajo v zveziz vrti~karstvom, dve petini (40 %) pa se jih je izrazilo nikalno. [e ve~ (45 %) je tak{nih, ki o uspe{nostidelovanja vrti~karskih dru{tev nimajo mnenja, kar ka`e na dokaj{njo pasivnost vrti~karske populacije.Na drugi strani pa je izrazita ve~ina anketiranih vrti~karjev (63 %) izrazila potrebo po zdru`evanju vrti~karjevv vrti~karska dru{tva, nasprotnega mnenja jih je bilo le petina (21 %), desetina (10 %) pa se jihdo tega ni moglo ali hotelo opredeliti.Med glavnimi izzivi delovanja vrti~karskih dru{tev so navajali ozave{~anje z okolju prijazno obdelavo(35 navedb), svetovanje (prav tako 35 navedb), izobra`evanje (32 navedb), varovanje okolja (30 navedb),dru`enje (20 navedb), vzdr`evanje reda (17 navedb) ter ~i{~enje vrti~kov in okolice (13 navedb), omenjalipa so {e organizacijo predavanj, zagotavljanje potrebne infrastrukture, vklju~no z zagotavljanjemdostopa do vode, izmenjavo izku{enj in mnenj, organizacijske zadeve, bolj{i odnos do narave, skrb zadostop do vrti~kov, cenej{o nabavo semen in sadik, zagotavljanje medsebojne pomo~i, organizacijoskupnih objektov, prepre~evanje gradnje na zelenih povr{inah v mestu, prepre~evanje odstranjevanjavrti~kov, organizirano pridobivanje parcel za vrti~karstvo, skrb za biolo{ko pridelavo, skrb za okolico,skrb za urejene vrtove, vzgojo ~lanov, vzpostavljanje pravil delovanja in zagotavljanje dobrih odnosovmed vrti~karji.Na tem mestu izpostavljamo {e dve tematiki. Prva je seznanjenost anketirancev z morebitnim pravilnikomo vrti~karstvu. 14 % jih je zatrdilo, da pozna tak{en pravilnik, 41 % jih je navedlo, da tak{negapravilnika ni, v rahli ve~ini (45 %) pa so bili tisti, ki so izjavili, da o tem ne vedo ni~esar.Zanimalo nas je tudi, ali so z anketiranci v zvezi z vrti~karstvom doslej `e kdaj navezali stik s predstavnikiMestne ob~ine Ljubljana. Na zastavljeno vpra{anje jih je pritrdilno odgovorilo desetina, preostalipa so zatrdili, da jih doslej ni obiskal {e prav noben ob~inski funkcionar, pa tudi sami se {e niso potrudilido njih.131
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj8.5 MED^LOVE[KI ODNOSIMed vrti~karji se spletajo raznovrstni odnosi, ki so lahko tudi pomemben dejavnik medsebojnegapovezovanja in s tem veselja do vrti~karstva nasploh. Na drugi strani se dolo~eni stiki oziroma odnosispletajo tudi med vrti~karji in okoli{kim prebivalstvom.8.5.1 ODNOSI MED VRTI^KARJIPo izjavah anketiranih vrti~karjev se ve~ina med njimi z vrti~karskimi sosedi dobro razume. ^e nanegativno stran lestvice mo`nih odgovorov razvrstimo opredelitvi zadovoljivo in slabo, lahko ugotovimo,da je tovrstnih odgovorov skupno le 4 %, pa {e med temi je ve~ji del tak{nih, ki so odnose ozna~ili zavsaj zadovoljive. Sicer pa je dve petini (42 %) vrti~karjev izjavilo, da so odnosi odli~ni, dobra {estina (18 %)jih je ozna~ilo za prav dobre in dobra tretjina (36 %) za dobre. Te ugotovitve pa vendarle nakazujejo vsajrahlo poslab{anje odnosov, saj je {e pred ~etrt stoletja medsebojne odnose kar 94 % respondentov ozna-~ilo za zelo dobre (Goriup 1984).8.5.2 ODNOSI VRTI^KARJEV Z NEVRTI^KARJIOdnosi vrti~karjev z nevrti~karskimi sosedi so po pri~akovanjih slab{i, vendar se je tudi pri opredeljevanjunjihove kakovosti ve~ina vpra{anih odlo~ila za odgovore na pozitivni strani lestvice. Ob temje treba upo{tevati {e dejstvo, da je dobra desetina (12 %) anketiranih izjavilo, da z nevrti~karji nimanobenih stikov. Na negativni strani lestvice je skupaj 8 % navedb, med njimi so tudi 3 % vrti~karjev, kiso odnose z nevrti~karji ozna~ili za slabe. Med pozitivno naravnanimi odgovori prevladuje opredelitev,da so odnosi dobri (38 %), tej pa sledita kategoriji odli~ni (26 %) in prav dobri (14 %) odnosi.8.6 ZADOVOLJNOST Z RAZMERAMI ZA VRTI^KARSTVO3,6 %0,7 %41,7 %5,4 %10,4 %11,6 %36,1 %20,8 %odli~nizadovoljivislabi17,9 %zelo dobridobrizelo zadovoljensrednje zadovoljenzelo nezadovoljen51,7 %zadovoljennezadovoljenSlika 77: Kakovost odnosov ljubljanskihvrti~karjev s sosedi – vrti~karji.Slika 78: Zadovoljnost ljubljanskih vrti~karjevz razmerami za vrti~karstvo v Ljubljani.132