vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21poskrbeti za nadomestna vrti~karska zemlji{~a in zagotoviti tudi sredstva za tovrstno premestitev. Nadomestnazemlji{~a so najve~krat zunaj mestnih sredi{~ in zato oddaljena od prebivali{~ vrti~karjev, takoda se mnogi med njimi odlo~ijo za prenehanje ukvarjanja s to dejavnostjo (Zimbler 2001).Na Nizozemskem krovni zakon o vrti~karstvu, ki bi zagotavljal njihovo za{~ito, {e ni bil sprejet. Zatopa vlogo obmo~ij vrti~kov kot pomembne sestavine urbane rabe prostora opredeljujejo dr`avne prostorskepolitike. Glavno vodilo prostorskega planiranja na Nizozemskem je politika kompaktnega mesta,katere cilj je zdru`evanje razli~nih rab prostora. Zaradi tega je z namenom izbolj{anja kakovosti okoljav mestih dr`ava pred kratkim sprejela poseben zakon, ki varuje zelene povr{ine v mestih. Skladno z njimje v amsterdamskem prostorskem na~rtu pribli`no polovica obmo~ij vrti~kov vklju~enih v prostorsko zasnovomestnih zelenih povr{in. V katastru so nekatere vrti~karske parcele ozna~ene kot mestne zelenepovr{ine, nekatere pa so dejansko vpisane kot vrti~ki. In prav te imajo {e najve~jo mero za{~ite. Trebaje povedati {e, da so nekateri vrti~ki vpisani tudi v rubriko ostale vrste zemlji{ke rabe. Na drugi stranipa v Amsterdamu in tudi drugih ve~jih nizozemskih mestih obstaja {e precej neurejenih vrti~karskihobmo~ij, ki bi jih bilo treba sistemati~no urediti. Z leti se stanje sicer izbolj{uje, vendar bo za celovitoureditev vrti~karstva na Nizozemskem potrebnega {e veliko truda.13.4 PRIMERJAVA GLAVNIH ZNA^ILNOSTI LJUBLJANSKIH OBMO^IJ VRTI^KOVIN OPAZOVANIH OBMO^IJ VRTI^KOV V TUJINIMarsikje v Evropi je vrti~karstvo {e vedno zelo priljubljena prosto~asna dejavnost. Najbolj raz{irjenoin zakonsko naju~inkoviteje urejeno je zagotovo v Nem~iji in Avstriji. ^e stanje v teh dveh dr`avahprimerjamo z ljubljanskim vrti~karstvom, `e prvi pogled na vrti~karske komplekse v Nem~iji in Avstrijirazkrije velike razlike. V primerjavi s stihijsko razporejenimi in neurejenimi ljubljanskimi obmo~ji vrti~kovso nem{ka in avstrijska obmo~ja vrti~kov bistveno bolj urejena in sistemati~no vklju~ena v prostorskena~rte mest.Na Dunaju so obmo~ja vrti~kov vrisana na mestnih zemljevidih, tako da jih zlahka najdemo. Ob pribli`evanjuvrti~karskemu obmo~ju zagledamo informacijsko tablo z imenom obmo~ja in imenom vrti~karskegadru{tva. Vrti~karska dru{tva imajo namre~ logotipe, ki se pojavljajo na vhodu na obmo~ja in na vsehuradnih dokumentih. Ob vhodu je tudi urejeno parkiri{~e, namenjeno vrti~karjem in njihovim obiskovalcem.Celotno obmo~je je ograjeno in zaklenjeno. Takoj na za~etku sta tudi informacijska oglasnadeska ter na~rt obmo~ja. Znotraj vrti~karskega obmo~ja so praviloma tudi skupni objekt ter otro{ko in{portno igri{~e. Vsak individualni vrti~ek je o{tevil~en, kar olaj{a njegovo iskanje in orientacijo na obmo~ju.Za razliko od ljubljanskih vrti~karskih obmo~ij so posamezni objekti na vrti~kih grajeni na podlagipravil o gradnji objektov. Hi{ice so ve~inoma monta`ne in vsaj pribli`no enako velike. Individualni vrti~kiso izredno lepo urejeni. Ve~ji del vrti~karskih parcel zavzemajo negovane zelenice ter gredice za grmovnicein okrasno cvetje. Na nekaterih vrti~kih gojijo sadno drevje. V primerjavi z ljubljanskimi vrti~ki, kjerje v ospredju pridelovanje zelenjave, to gojijo le na redkokaterem dunajskem vrti~ku. Vsi vrti~ki, vklju-~eni v vrti~karsko obmo~je, so redno vzdr`evani, tako da na Dunaju zanemarjenih in opu{~enih vrti~kovskorajda ni mogo~e opaziti.V primerjavi z ljubljanskimi vrti~ki je na avstrijskih in nem{kih vrti~kih ukvarjanje s pridelovanjemzelenjave le izjemoma na~in pre`ivljanja prostega ~asa. Ve~ina ljudi na vrti~kih slejkoprej le u`iva v »naravi«sredi mesta, ki pa vrti~karjem vendarle pri~ara nekatere zna~ilnosti pode`elja. Zanimivo je, dabolj ko se pribli`ujemo slovenski meji, ve~ vrti~karjev se ukvarja s pridelovanjem zelenjave in dele`i obdelovanjunamenjene vrti~karske parcele se vse bolj pove~ujejo. Tako so na obmo~ju Gradca vrti~ki `eprecej bolj podobni slovenskim, ~eprav so v primerjavi z na{imi {e vedno bistveno bolje urejeni.Ljubljanske vrti~ke la`je primerjamo z vrti~ki na Nizozemskem, kjer je vrti~karstvo marsikje neurejeno,re~emo lahko celo rahlo kaoti~no. Tamkaj{nja obmo~ja vrti~kov so zve~ine na obrobju mest, v bli`iniavtocest in `elezni{kih prog. Treba je poudariti, da je med posameznimi nizozemskimi vrti~karskimi obmo~jiopazna precej{nja razlika. Nekatera so izredno lepo urejena, podobno kot na Dunaju, spet druga so179