vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 215.6.1 OPREMLJENOST IN UREJENOSTOpremljenost obmo~ij vrti~kov je dokaj slaba. Ve~ina vrti~kov (235) je sicer dostopna po dovoznihpoteh, vendar so te praviloma neutrjene in slabo vzdr`evane makadamske ali celo poljske poti. Le tretjinadostopnih cest je asfaltiranih ali tlakovanih. Kot te`je dostopno so anketiranci opredelili le obmo~jeob Letali{ki cesti v Mostah, saj so vrti~ki nastali ob zdaj `e opu{~eni `elezni{ki progi, ki je vodila donekdanjih javnih skladi{~.Bolj kot te`ka dostopnost anketirance pesti pomanjkanje parkirnih prostorov, zlasti na obmo~jih vrti~kovob Krakovski ulici v Krakovem, Hladnikovi ulici v Trnovem in Cesti Dolomitskega odreda na Brdu. V prvihdveh primerih je problem zaparkiranosti povezan z lego v neposredni bli`ini mestnega sredi{~a, obmo~jevrti~kov na Brdu pa le`i v klinu pomembne vpadnice Ceste Dolomitskega odreda in njenega priklju~kana vzporedno Cesto na Vrhovce, kjer ni mo`no parkirati. Brez mo`nosti urejenega parkiranja sta tudiobmo~ji vrti~kov ob Vojkovi cesti za Be`igradom in Poduti{ki cesti v Podutiku, ki sta prav tako ob pomembnihmestnih vpadnicah, kjer ni mogo~e najti urejenih parkirnih prostorov ali pa teh primanjkuje zaradi bli`njihstanovanjskih sosesk. Parkirnih mest primanjkuje tudi vrti~karjem ob Ale{ov~evi ulici v [i{ki ter obZalo{ki cesti v Zalogu. Le dobra tretjina (110) anketirancev je izjavila, da ima »njihovo« vrti~karsko obmo~jeskupno parkiri{~e. Bistveno ve~ (86 %) jih je navedlo, da so skupna parkiri{~a neurejena. Urejenaskupna parkiri{~a so le na obmo~jih vrti~kov ob Cesti dveh cesarjev in Hajdrihovi ulici na Vi~u, Saveljskicesti ju`no od Savelj, Vrtnarski cesti v [entvidu, Gramozni poti na Fu`inah in Zadobrov{ki cesti v Polju.Na javni vodovod naj bi bilo priklju~enih le 15 % vrti~karskih obmo~ij (ob Cesti dveh cesarjev naVi~u, pri vodarni Kle~e, ob Saveljski cesti ju`no od Savelj, Selanovi ulici v Stegnah, Litostrojski cestiv [i{ki in Krakovski ulici v Krakovem), enak je tudi dele` obmo~ij z lastnim vodnim zajetjem (skoraj celotnaobmo~ja na levem bregu Save ju`no od ^rnu~, ob Agrokombinatski cesti v Zalogu in Cesti dvehcesarjev na Vi~u). [e slab{a je oskrba z elektri~no energijo, saj je ustrezen priklju~ek navedlo le 5 anketiranihvrti~karjev, kar je manj kot 2 %.Na neurejenost vrti~karstva v Ljubljani opozarja tudi odsotnost skupnih objektov, ki bi jih lahko s pridomkoristili vsi vrti~karji na dolo~enem obmo~ju vrti~kov, kar je ustaljena praksa na bistveno boljeorganiziranih zahodnoevropskih vrti~karskih obmo~jih. Po podatkih, pridobljenih z anketiranjem, imajoskromne skupne objekte le obmo~ja vrti~kov ob Saveljski cesti ju`no od Savelj, Bratislavski cesti v Mostahin Cesti dveh cesarjev na Vi~u.Vrti~karska obmo~ja z urejenimi skupnimi sanitarijami in skupnimi zabojniki za odpadke navaja le4 oziroma 5 % anketiranih. Po izsledkih ankete imata skupne sanitarije le vrti~karski obmo~ji ob Cestidveh cesarjev na Vi~u in Krakovski ulici v Krakovem. ^e odgovore o opremljenosti na posamezna vpra-{anja sintetiziramo, lahko zatrdimo, da je za zdaj s komunalno infrastrukturo {e najbolje opremljenovrti~karsko obmo~je Krakovo.Analiza je pokazala, da se odgovori na vpra{anja o opremljenosti obmo~ij vrti~kov skladajo s tistimi,ki so se nana{ala na opremljenost posameznega vrti~ka. Med dobrimi tristotimi podrobno analiziranihvrti~ki sta na primer le dva priklju~ena na elektri~no omre`je; oba sta na obmo~ju ob Krakovski uliciv Krakovem. Na vodovodno omre`je je priklju~enih 31 vrti~kov z obmo~ij ob vodarni Kle~e, Selanoviulici v Stegnah, Krakovski ulici v Krakovem in Saveljski cesti ju`no od Savelj.Po pri~akovanjih ima dovozno pot do vrti~ka nekaj manj anketirancev (204) kot je bilo {tevilo navedbo dostopnosti obmo~ij vrti~kov kot celote; precej vrti~kov je namre~ v notranjosti ve~jih kompleksov. Razmerjemed kakovostno in nekakovostno dostopno potjo je slab{e od 6 : 1, kar pomeni, da so mnoga obmo~jasicer dostopna z vozili po dovoznih poteh, da pa je znotraj samih obmo~ij dostopnih poti manj oziromaso {e slab{e kakovosti.S terenskim delom smo ugotovili, da obmo~ja vrti~kov v Ljubljani za razliko od tistih v Avstriji, bodisina Dunaju bodisi v Gradcu, praviloma niso ograjena. So si pa zato mnogi vrti~karji (114 ali 38 %) zamejili»svojo« zemljo z ograjo, najve~ (v 38 primerih) kar z zidano, sledijo `i~ne oziroma kovinske ograje (30)in `ive meje (29), nekaj pa je tudi lesenih plotov (14).79