vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajZ vidika zdravja uporabnikov vrti~kov je pomembna tudi oddaljenost od prometnic. Ker vrti~karji zelenjavopridelujejo ve~inoma za lastne potrebe, bli`ino avtocest in drugih prometnic ocenjujejo kot negativendejavnik. Ve~ina predvidenih vrti~karskih obmo~ij je ustrezno oddaljena od prometnic, izstopata le obmo~jiob Celov{ki cesti v [i{ki ([E–71 in [E–75), ki sta v neposredni bli`ini tako glavne mestne vpadnicekot `eleznice in avtoceste. Glede na oddaljenost od predvidenih industrijskih obratov je izrazito slabolocirano predvideno obmo~je vrti~kov PO–320, ki meji neposredno na industrijsko cono v Zalogu.Pri dolo~anju primernosti imajo najmanj{o vrednost vplivi na okolje, saj vrti~ki nanj praviloma nevplivajo negativno. To lahko zatrdimo tudi za estetski vidik, ob predpostavki, da so obmo~ja vrti~kovustrezno oblikovana in ume{~ena v prostor, ki naj bi jo na~rtovana obmo~ja vsekakor izpolnjevala.Celokupna sintezna ocena, izvedena na podlagi meril privla~nosti, je za na~rtovana obmo~ja vrti~kovdokaj ugodna, saj vse predvidene lokacije dosegajo ve~ kot polovico od skupaj 33 mo`nih to~k.Kljub temu so opazne dolo~ene razlike – najslab{e so se zlasti zaradi precej{nje bli`ine ve~jih prometnicin neprimerne prsti (v tem podpoglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla) odrezala na~rtovana obmo~javrti~kov v [i{ki (dve obmo~ji med Stegnami, Dravljami in [entvidom) ter Polju. Ker ti dve merili skupajprispevata ve~ kot tretjino celokupne ocene, mo~no prispevata k ni`ji oceni vseh treh navedenih obmo-~ij vrti~kov. Med 69 in 75 % mo`nih to~k so zaradi razli~nih razlogov dosegla vrti~karska obmo~ja naVi~u, ob Savi in za Be`igradom. Vrti~karsko obmo~je ob Savi je slabo dostopno in precej oddaljeno odblokovnih sosesk, obmo~je na Vi~u ima ni`jo oceno zaradi bli`ine prometnic in slab{e prsti, obmo~jev Zalogu pa zaradi neposredne bli`ine tamkaj{nje industrijske cone.Med bolj privla~na spada predvideno vrti~karsko obmo~je na Livadi (oznaka RN), ki je doseglo dobrooceno zaradi zelo kakovostne prsti, `e obstoje~e opremljenosti z vodovodom in kanalizacijo ter primerneoddaljenosti od neza`elenih dejavnikov (prometnice, industrijske cone …). Njegova slabost je le nekolikove~ja oddaljenost od blokovnih sosesk. Zelo dobro so ocenjena zdaj `e zgodovinsko pomembna obmo~javrti~kov v Krakovem in posami~na razpr{ena vrti~karska obmo~ja, na primer v [tepanjskem naseljuin [i{ki (slika 114).14.4 LASTNI[KA SESTAVA V OSNUTKU IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTAPREDVIDENIH VRTI^KARSKIH OBMO^IJZ vidika uspe{nega ume{~anja obmo~ij vrti~kov v prostor je za`elena tudi optimalna lastni{ka sestavavklju~enih parcel. Uresni~evanje raznih infrastrukturnih, estetskih in drugih ureditvenih prostorskihpogojev je namre~ odvisno tudi od lastni{tva zemlji{~, predvidenih za ureditev vrti~karskih obmo~ij. [enajbolje je, ~e je lastni{ka sestava ~im bolj enotna. Posebno ugodna je okoli{~ina, ko je ve~inski lastnikMestna ob~ina Ljubljana, saj je mo`nost enotne ureditve, enotnega upravljanja in priklju~itve na ustreznoinfrastrukturo precej ve~ja kot v primeru, ko je vrti~karsko obmo~je razdeljeno med mno`ico drobnihzasebnih zemlji{kih lastnikov. Mestna ob~ina Ljubljana naj bi namre~ vrti~ke oddajala v zakup in od zakupnikovza dobo od enega do petih let zahtevala pla~ilo za obratovalne in vzdr`evalne stro{ke (Odloko urejanju in oddaji … 2009; Petkov{ek 2009).Lastni{ko sestavo v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta predvidenih obmo~ij vrti~kov smougotavljali s pomo~jo digitalnega katastrskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana. Lastni{tvo tamkaj{njihparcel smo razvrstili v {tiri temeljne skupine:• parcele v izklju~ni lasti Mestne ob~ine Ljubljana oziroma z njo tesno povezanih ustanov (Stanovanjskisklad MOL, »stare« ob~ine, denimo Ljubljana Center in podobno),• parcele v izklju~ni lasti Republike Slovenije oziroma dolo~ene dr`avne ustanove ali nanjo tesno navezanihpodjetij (na primer Ministrstvo za obrambo, Slovenske `eleznice, Slovenska od{kodninskadru`ba …),• parcele v prevladujo~i lasti zasebnikov oziroma zasebnih podjetij,• parcele v kategoriji »drugo«, katerih lastni{tvo je me{ano (dr`ava/ob~ina/zasebniki) oziroma spadav »javno dobro« ali pa je celo neznano.194