vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj11,8 %2,9 %23,8 %38,1 %23,4 %osnovno{olska ali manjpoklicna srednje{olskasrednje{olskauniverzitenani podatkaSlika 66: Izobrazbena sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke.izobra`enskimi kategorijami pa so razlike znatno manj{e. Dele`i prav vseh so med vrti~karji nekolikove~ji. Tak{nih s kon~ano {tiriletno ali petletno srednjo {olo je 38 % (med vsemi Ljubljan~ani 33 %), s kon-~ano dvoletno ali triletno poklicno {olo 23 % (med vsemi Ljubljan~ani 21 %) in s kon~ano ali nedokon~anoosnovno {olo 24 % (med vsemi Ljubljan~ani 22 %). Dele` vi{je- in visoko{olsko izobra`enih vrti~karjevse s~asoma polagoma zmanj{uje, saj je bilo pred dobrima dvema desetletjema 13 % vrti~karjev z univerzitetnoizobrazbo (Goriup 1984).Izobrazbena sestava züri{kih vrti~karjev je dokaj podobna (Christl s sodelavci 2004), vendar je opaznaizrazito ve~ja zastopanost srednje{olske poklicne izobrazbene kategorije (46 %, s {tiri- ali petletnosrednjo {olo 26 %), medtem ko sta dele`a osnovno{olsko ali manj in univerzitetno izobra`enih nekolikomanj{a (prvih je 16 %, drugih pa 10 %; preostalih 2 % jih spada v kategorijo brez odgovora oziromaneznano).Med 302 leta 2006 anketiranimi ljubljanskimi vrti~karji jih ima 13 ali 4 % izobrazbo kmetijske smeri.Ti posamezniki lahko svojo ljubezen do kmetovanja znotraj mesta {e najla`je manifestirajo z obdelovanjemvrti~kov.8.2.3 SOCIALNOEKONOMSKI KAZALNIKIPolovica ljubljanskih vrti~karjev je upokojenih (~e izklju~imo kategorijo ni podatka s sedemodstotnimdele`em, se njihov dele` povzpne na 53 %). Tretjina (33 %) vrti~karjev je zaposlena. Dele` vsehdrugih skupin je bistveno manj{i. Razmeroma velik je dele` brezposelnih vrti~karjev (6 %), ki pa vendarlene odstopa ob sicer{njega dele`a brezposelnih Ljubljan~anov. [olajo~ih vrti~karjev je 3 %, gospodinj2 %, vendar se obe kategoriji prepletata oziroma prekrivata s kategorijo vzdr`evanih, ki naj bi jih bilovsega 0,4 %. V osemdesetih letih prej{njega stoletja je bilo bistveno ve~ zaposlenih in manj upokojenihvrti~karjev (Goriup 1984). Zaposlenih je bilo 44 %, upokojenih pa 34 %. Zanimivo je, da je bilo mlaj{ih,med 55 in 64 let starih upokojencev ve~ (18 %) kot starej{ih, nad 65 let starih upokojencev (15 %). Tudite ugotovitve potrjujejo, da je vrti~karstvo dokaj trdo`iva dejavnost, ki se je njeni udele`enci oklepajov pozna leta, dokler jim to dovoljujejo `ivljenjske mo~i. Velikemu {tevilu ljubljanskih upokojencev pomenipomembno mo`nost zadovoljevanja potreb po rekreaciji, mnogim tudi po razvedrilu in drugih potreb.Med zaposlenimi je bila in je prav gotovo {e vedno zna~ilna velika raznolikost poklicev, tako da jedolo~ene zna~ilne poklice te`ko povezati z nagnjenostjo k obdelovanju vrti~kov. Pred dvema desetlet-122