vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 218,6 %0,3 %1,0 %3,6 %4,3 %59,3 %22,8 %blok ali stolpnica z veliko gostoto objektovblok ali stolpnica z majhno gostoto objektovdo {tiristanovanjska hi{a z veliko gostoto objektovdo {tiristanovanjska hi{a z majhno gostoto objektovindividualna hi{avrti~karski objektni podatkaSlika 61: Vrsta bivalne enote, kjer prebivajo anketirani vrti~karji.stanovanj je imelo skromne balkone, terase ali loè. 6 % stanovanj je imelo vrt tik ob stanovanjski zgradbioziroma prostor za ljubiteljske dejavnosti.Ve~ina vrti~kov je v precej{nji bliìni bivali{~ vrti~karjev, kar jim omogo~a njihovo vsakodnevno obiskovanje,{e posebno ob upo{tevanju dejstva, da je med vrti~karji veliko upokojencev in tudi precejbrezposelnih. Ve~ kot dve petini (42 %) vrti~kov je od doma vrti~karja oddaljenih manj kot kilometer, nadaljnjidve petini pa jih je v razdalji od enega do petih kilometrov, kar je {e vedno razmeroma blizu. Nekateriob~ani so za pot do »svojih« vrti~kov pripravljeni premagovati tudi znatne razdalje, saj je med anketiranimivrti~karji dobra dvajsetina (5 %) tak{nih, ki imajo vrti~ke oddaljene ve~ kot 10 km.Na~in premagovanja razdalje med stanovanjem vrti~karja in vrti~kom je tesno povezan z njuno medsebojnooddaljenostjo. Vrti~karji se na bli`nje, do kilometer oddaljene vrti~ke obi~ajno odpravijo kar pe{(45 %), malo bolj oddaljene poti pa navadno premerijo s kolesom (26 %). Sledi slaba {estina (16 %)vrti~karjev, ki se na vrti~ke zapeljejo z osebnimi avtomobili; tak{en dostop je najbolj pogost na bolj oddaljene5,3 %6,3 %5,6 %42,7 %40,1 %1,0 km in manjod 1,1 do 5,0 kmod 5,1 do 10,0 km10,1 km in ve~ni podatkaSlika 62: Oddaljenost vrti~ka od vrti~karjevega doma.117
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajvrti~ke. êprav moped in motor kot prevozno sredstvo izgublja pomen, je zaradi ostarele in s tem boljrigidne sestave vrti~karjev {e vedno omembe vredno prevozno sredstvo (7 %). Le malo manj (6 %) jevrti~karjev, ki za pot med domom in vrti~ki uporabljajo javni potni{ki promet, v na{em primeru mestniavtobus, s katerim se prevaàjo na razli~nih relacijah.Ve~ina (55 %) vrti~karjev je prihajala na vrti~karsko parcelo pe{ è pred dobrima dvema desetletjema(Goriup 1984). To pomeni, da se je s~asoma pomen pe{a~enja kot prevladujo~ega na~inaobiskovanja vrti~ka nekoliko zmanj{al. Izredno priljubljeno prevozno sredstvo je bilo tudi kolo. Pribli`notretjina anketiranih vrti~karjev je è takrat uporabljalo osebni avtomobil, kar je znatno ve~ kot v sodobnosti,medtem ko je v primerjavi s preteklostjo zdaj precej ve~ji dele` javnih prevoznih sredstev.Med vrti~karskimi obmo~ji izstopata obmo~ji vrti~kov ob Cesti na Vrhovce, kamor prav vsi vrti~karjiprihajajo pe{, in Bokalce, kamor se vsi pripeljejo s kolesom. Vrti~karji – pe{ci so v prevladi tudi na vrti~karskihobmo~jih ob Av{i~evi cesti v [entvidu, Selanovi ulici v Stegnah, potoku ^rnu{njici in reki Savina ^rnu~ah, Vojkovi cesti za Beìgradom, Bratislavski, [martinski in Letali{ki cesti v Mostah, v [tepanjskemnaselju, ob Hradeckega cesti in Cesti na Brdo. Na vrti~ke ob Ale{ov~evi ulici v [i{ki se {e vednopolovica vrti~karjev pripelje z mopedom. Avtobuse mestnega prometa v najve~ji meri uporabljajo obdelovalcivrti~kov na obmo~jih ob Vrtnarski cesti v [entvidu, Cesti na Brdo in Vojkovi cesti za Beìgradom.Od oddaljenosti doma in vrti~ka ter na~ina premagovanja poti med njima je odvisen ~as, porabljenza pot med domom in vrti~kom. Vrti~ki, ki so v »pe{ razdalji« do enega kilometra, so vrti~karjem pravilomadosegljivi v petih minutah ali manj (33 %). Skoraj povsem enak (33 %) je dele` vrti~kov, do katerihvrti~karji porabijo od pet do deset minut, dobrih 14 % pa je tak{nih, do katerih potujejo med deset inpetnajst minut. Ve~ kot ~etrt ure je od stanovanj oddaljenih slabih 14 % vrti~kov, od tega je 6 % tak{nih,do katerih vrti~karji porabijo ve~ kot pol ure.8.2 DEMOGEOGRAFSKA ANALIZAV na{o raziskavo (Vr{~aj s sodelavci 2008) smo zajeli 302 nosilca obdelave vrti~kov, vendar je skupenvzorec vklju~enih, v vrti~karstvo vpetih oseb 551. Posamezen ljubljanski vrti~ek najpogosteje rednoobiskujeta po dve osebi (54 %), skoraj natan~no tretjina (34 %) pa je vrti~kov, za katere skrbi zgolj enasama oseba. Za slabo desetino (8 %) vrti~kov redno skrbijo po tri osebe, nekaj (4 %) pa je tudi tak{nih,ki jih obdelujejo oziroma tam druga~e preìvljajo prosti ~as po {tiri osebe. V primeru dveh oseb gre obi-~ajno za zakonca. Dobri dve desetletji stara raziskava je razkrila, da se je v osemdesetih letih prej{njegastoletja z vrti~karstvom ukvarjalo le 4 % samskih oseb (Goriup 1984), kar pomeni, da je bila dejavnostizrazita domena poro~enih (85 %). Razlogi za to so bili zagotovo tako ekonomske kot socialne narave.ê se osredoto~imo na vse osebe, ki obiskujejo dolo~en vrti~ek, se ugotovitve deloma razlikujejo.Gre zlasti za nekoliko pove~an dele` vrti~kov s tremi in ve~ obiskovalci; pojavijo se celo vrti~ki, ki jihstalno ali ob~asno obi{~e po pet in ve~ oseb. [e podrobnej{a analiza izpred dveh desetletij (Goriup 1984)je razkrila, da je bila na dolo~enem vrti~ku vsakodnevno ve~inoma le po ena oseba, po ve~ oseb hkratipa se je na njem zadrèvalo nekajkrat mese~no. V glavnem so to bili o`ji druìnski ~lani, prijatelji insosedi.V na{i raziskavi (Vr{~aj s sodelavci 2008) nacionalne sestave nismo ugotavljali, ve~ kot dvajset letstara {tudija (Goriup 1984) pa je razkrila, da so bili med vrti~karji ob~ani, rojeni v drugih republikah inobeh avtonomnih pokrajinah nekdanje Jugoslavije izraziteje zastopani kot v celotnem ljubljanskem prebivalstvu.Zunaj Slovenije je bilo rojenih ve~ kot petina takratnih vrti~karjev. Skoraj 87 % med njimi sejih je v Ljubljano priselilo od drugod, najve~ v obdobju med letoma 1946 in 1970, ko jih je pri{lo kar75 % (Goriup 1984). Züri{ka raziskava (Christl s sodelavci 2004) je pokazala, da je med tistimi, ki soodgovorili na podroben vpra{alnik, 78 % [vicarjev, 12 % Italijanov in 10 % preostalih, ki jih sestavljajopripadniki razli~nih narodov.Slika 63: Obi~ajen na~in premagovanja poti med vrti~karjevim domom in vrti~kom. P118
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70: 66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 73 and 74: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 83 and 84: 80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 93 and 94: 90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 119: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 165 and 166: 162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?