vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajpoudarjanje trajnostnega razvoja, pri ~emer se izpostavlja medgeneracijska odgovornost. Pogostnostnavajanja omenjene asociacije si lahko razlagamo tudi s starostno sestavo anketiranih vrti~karjev. S starostjose namre~ pove~uje ob~utek minljivosti posameznikovega obstoja, hkrati pa se pove~uje zavedanjeo pomembnosti ohranitve narave za prihodnje rodove. Za asociativni izraz »varstvo narave« se je opredelilaslaba sedmina anketirancev. Ta miselnost, ki jo lahko ozna~imo kot aktivno dejanje, je torej medvrti~karji skromneje zastopana, kar je spet posledica njihove svojstvene starostne sestave. Za~etki zavedanja~ezmernih pritiskov na okolje in s tem zavedanja socialnih in psiholo{kih posledic nepremi{ljenihposegov vanj segajo namre~ {ele v zadnja leta prej{njega stoletja. V tistem ~asu so se prvi~ pojavilatudi spoznanja o pomembnosti aktivnega vklju~evanja prebivalcev v varovanje okolja. Zaradi tega sestarej{a in srednja generacija ob~anov z »varstvom narave« kot aktivnim dejanjem ni nikoli neposrednosoo~ila. V najmanj{i meri so se anketirani vrti~karji ob omembi »okolje« spomnili na potrese, poplavein druge naravne nesre~e, iz~rpavanje naravnih virov z namenom ve~jega `ivljenjskega udobja ter onesna`evanjemest. Vrti~karji so se torej najmanjkrat opredeljevali za negativne asociacije, kar pa lahkoznova pove`emo z njihovo starostno sestavo, saj se starej{i v manj{i meri zavedajo vpliva ~lovekovihdejavnosti na okolje.Odgovore smo primerjali tudi z odgovori iz {tudije o rabi vode kot naravnega vira v Ljubljani in okolici(Smrekar 2006), kjer je bila prva asociacija na temo okolje prav tako »zelena in prijazna pokrajina«s skoraj tremi desetinami odgovorov in precej{njo homogenostjo ne glede na starost anketiranega (vzorecv tej {tudiji je zajemal 900 naklju~no izbranih oseb iz Ljubljane in bli`njih naselij v primestnem okolju).Glede na izobrazbo pa so se za tovrstno asociacijo pogosteje opredelili najmanj izobra`eni. Druga~ekot pri vrti~karjih po pomenu sledi asociacija »varstvo narave«, njej pa »odgovornost posameznika zaohranitev okolja«, ki izra`ata aktivno ravnanje. Na podlagi razlik v odgovorih ugotavljamo, da vrti~karjiv ve~ji meri izpostavljajo »zeleno in prijazno pokrajino« kot Ljubljan~ani kot celota. Prav tako se opaznejeopredeljujejo za asociacijo, da bomo »okolje zapustili na{im otrokom«. Na drugi strani pa redkeje izpostavljajopojem »varstvo narave« in aktivisti~no misel »odgovornost posameznika za ohranitev okolja«.Vzrok za razlike med obema populacijama so razli~ne demografske in socialnoekonomske zna~ilnostianketirancev. Med vrti~karji namre~ prevladuje starej{e prebivalstvo, celotno prebivalstvo Ljubljanepa je v povpre~ju mlaj{e in zaposlitveno bolj aktivno, zato verjame, da lahko z lastnim aktivnim pristopompripomore k izbolj{anju stanja okolja. Med vrti~karji je tudi ve~ slab{e izobra`enih, ki so o smotrnostivarovanja okolja manj ozave{~eni.Tovrstno raziskavo so leta 2008 izvedli tudi v vseh 27 dr`avah Evropske unije (Medmre`je 8). Ugotavljamo,da v njih pri zaznavanju okolja v primerjavi s {tudijama v Sloveniji prevladujejo negativneasociacije. Tako so anketiranci kot prvo asociacijo na temo okolje najpogosteje navajali »onesna`evanjemest« z 22 %, zatem pa »podnebne spremembe« z 19 %. Vzrok za tak{no stanje je v veliki preoblikovanostinaravnega okolja v Evropski uniji, ki jo gre pripisati mo~ni industrializaciji, preteklemu {irjenjumest, ve~anju gostote prebivalstva znotraj mest ter intenzivni kmetijski rabi tal. Posledica teh procesovin pojavov je visoka stopnja zaznavanja onesna`enosti mest in okolja. Kot odgovor na vse to se v sodobnostiintenzivira preseljevanje iz mestnih jeder na suburbanizirana obmo~ja z vi{jo kakovostjo `ivljenja.Okolje kot »zeleno in prijazno pokrajino« zaznava le 13 % anketirancev na evropski ravni, kot »ohranjanjenarave« 12 % in prav toliko kot dejstvo, »da bomo okolje zapustili na{im otrokom«. Iz teh opredelitevlahko zaklju~imo, da imajo ljubljanski vrti~karji v povpre~ju bolj pozitiven odnos do okolja kot ga imajov povpre~ju prebivalci Evropske unije.Mestno okolje v Sloveniji je v primerjavi z razmerami v drugih, zlasti zahodnoevropskih dr`avah,{e vedno manj onesna`eno in z manj{o gostoto prebivalstva. Vrti~karje najbolj skrbita onesna`evanjezraka in stanje prometa, ki ju kot zelo zaskrbljujo~a izpostavlja kar 54 % anketirancev. Eden od razlogovza to je zagotovo aktualnost problematike onesna`evanja zraka in pove~evanja prometa v Ljubljaniv zadnjih letih. Vrti~karji, ki ve~inoma prebivajo v blokih, se vseskozi sre~ujejo tudi s problematiko onesna`evanjazraka in velike gostote prometa. Po pomenu naslednja vidika njihove zaskrbljenosti staindustrijsko onesna`evanje in onesna`enost pitne vode, ki ju kot zelo zaskrbljujo~a izpostavlja polovica136