vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajrastne dobe, sorto, ~as spravila pridelkov, lastnosti tal ter vremenske razmere (temperatura in koli~inapadavin). V Sloveniji so dovoljene vsebnosti nitratov v pridelkih opredeljene v Pravilniku o onesna`evalcihv `ivilih iz leta 2003 (UL RS 69/2003). Med kmetijskimi pridelki so mejne vrednosti opredeljenezgolj za solato in {pina~o, ki v u`itnih delih kopi~ita najve~ nitratov. Glede na vsebnost nitratov razvr{-~amo zelenjavo v pet razredov (preglednica 8).Preglednica 8: Razvrstitev zelenjave v razrede glede na vsebnost nitratov v pridelkih (mg NO 3–/kgsve`ega vzorca).I. razred II. razred III. razred IV. razred V. razredmanj kot 200 od 200 do 500 od 501 do 1000 od 1001 do 2500 ve~ kot 2500{parglji brokoli zelje zelje rde~a pesa~i~erika cveta~a korenje endivija zelenafi`ol kumare ohrovt vrtna kre{a solatagrah jaj~evec stro~ji fi`ol por motovilecgobe kumarice peter{ilj zelena radi~krompir melona bu~e rabarbara {pina~aparadi`nik~ebulapoperrepasladki krompir3.3 VZOR^NA MESTA, VZOR^ENJE TER ANALITIKA PODZEMNE VODEProjektno delo, ki je obsegalo ugotavljanje neposrednih vplivov vrti~karstva na kakovost podzemnevode, je potekalo od avgusta 2006 do maja 2008. V vzor~evalnem na~rtu so bila vzor~na mestadolo~ena na podlagi obstoje~ih baz podatkov o hi{nih vodnjakih, tako imenovanih zasebnih vodnjakihali »{tirnah«, in drugih opazovalnih objektih ter na podlagi rezultatov kakovosti podzemne vode iz razli~nihvirov (Poro~ilo o kakovosti …; Lapajne s sodelavci 2006; notranji nadzor JP Vodovod-Kanalizacija).V vzor~evalni na~rt so bila vklju~ena vzor~na mesta, prikazana v preglednici 9 in na sliki 13.Vzor~enje se je izvajalo dvakrat pomladi, po za~etku del na vrti~kih, in dvakrat jeseni, v ~asu spravilapridelkov oziroma po njem. Potekalo je od oktobra do novembra leta 2006, od marca do maja leta 2007ter oktobra 2007 in aprila 2008.Vzor~enje podzemne vode je potekalo z upo{tevanjem standardov SIST EN ISO 5667-1:2007 –Kakovost vode – Vzor~enje – 1. del: Navodilo za na~rtovanje programov in tehnik vzor~enja, SIST ISO5667-11:1996 – Kakovost vode – Vzor~enje – 11. del: Navodilo za vzor~enje podtalnic, SIST ISO5667-14:1999 – Kakovost vode – Vzor~enje – Navodilo za zagotavljanje kakovosti vzor~enja vode v okoljuin ravnanja z vzorci ter SIST ISO 5667-18:2001 – Kakovost vode – 18. del: Navodilo za vzor~enjepodzemne vode na onesna`enih mestih.Izvedlo se je po ~asu, ki je bil potreben za stabilizacijo fizikalno-kemijskih parametrov podzemnevode, izmerjenih na terenu – temperature, elektroprevodnosti in redoks potenciala (oksidacijsko-redukcijskegapotenciala – ORP).Laboratorijska presku{anja so vklju~evala presku{anja na osnovne anione in katione (nitrat, sulfat,klorid, bromid, hidrogenkarbonat, kalcij, magnezij, natrij, kalij) ter izbrana fitofarmacevtska sredstvain njihove razgradne produkte, kvantitativno pa smo ovrednotili tudi parameter karbamazepin, ki je {irokouporabljan antiepileptik. Za ugotavljanje sledi organskih spojin, ki niso bile uvr{~ene v kvantitativninabor presku{anj, je bila uporabljena semikvantitativna metoda, ki omogo~a identifikacijo {irokega spektraorganskih onesna`eval s plinsko kromatografijo z masno selektivnim detektorjem.44