vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj14.3 OCENA PRIMERNOSTI LOKACIJ VRTI^KARSKIH OBMO^IJ, OPREDELJENIH V OSNUTKUIZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTA MESTNE OB^INE LJUBLJANAPresoja primernosti na~rtovanih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani je potekala ob upo{tevanju dvehvidikov. Prvi je ovrednotenje predlaganih zemlji{~ na podlagi strokovne presoje in pri~akovanj uporabnikov(vrti~karjev) ter podajanja kon~ne ocene o njihovi lokacijski primernosti. Ta temelji na kvantitativnempostopku (glej podpoglavje 3.4 s preglednico 12), pri ~emer smo upo{tevali bistvene kazalnike, ki vplivajona primernost lokacij vrti~kov. Drug vidik temelji na analizi lastni{tva zemlji{~, kjer so predlaganavrti~karska obmo~ja. Izhajamo iz predpostavke, da prevelika zemlji{ka in lastni{ka razdrobljenost ote-`uje skupno na~rtovanje in urejanje teh obmo~ij, zato smo s pomo~jo digitalnega katastra Mestne ob~ineLjubljana podrobno preu~ili lastni{ko sestavo lokacij predvidenih vrti~kov.Med predvidenimi lokacijami vrti~kov smo najprej preverili, ali ustrezajo izlo~itvenim merilom. Vsehpet meril v celoti izpolnjujejo lokacije zunaj mestnega sredi{~a ter v zadostni oddaljenosti od prometnic,vodotokov, odlagali{~ odpadkov, gozdov in najo`jega vodovarstvenega obmo~ja. Primerna oddaljenostod ve~jih vodotokov (Sava, Ljubljanica, Glin{~ica, Grada{~ica, Mali graben in I`ica) je delno sporna nadveh lokacijah, kjer ve~ kot desetina obmo~ja vrti~kov sega znotraj 50 m omejitvenega pasu. Gre zavrti~ke v neposredni bli`ini Save v [i{ki (oznaka [E–309) in Malega grabna (TR–122). Kot najpomembnej{eizlo~itveno merilo so se izkazale prometnice, saj kar {tiri predvidena obmo~ja vrti~kov ne ustrezajopovsem postavljenim kriterijem. Vrti~karski obmo~ji na Vi~u (RD–73 in RD–116) sta v neposredni bli-`ini `elezni{ke proge in mestne vpadnice, obmo~ji ob Savi ([E–309) ter ob Cesti dveh cesarjev (TR–100)pa preve~ blizu avtoceste.Na zemljevidu so ozna~ene lokacije vrti~kov, ki so bodisi povsem neprimerne, ker ne izpolnjujejov celoti enega ali ve~ meril, bodisi le deloma primerne, saj postavljena merila samo delno izpolnjujejo(90 % povr{ine obmo~ja vrti~kov je na primer zunaj omejitvenega obmo~ja, 10 % pa znotraj njega). Popolnomaneprimerna so tri obmo~ja vrti~kov, ker ne izpolnjujejo meril ustrezne oddaljenosti od ve~jihprometnic, deloma primerni pa sta dve obmo~ji, ki ne izpolnjujeta v celoti meril o ustrezni oddaljenostiod ve~jih vodotokov (slika 112).V drugi fazi so bila preverjena merila dostopnosti in opremljenosti, zdravja in rodovitnosti ter vplivovna okolje. Gre za merila privla~nosti, ki na podlagi pri~akovanj vrti~karjev samih in deloma strokovneocene sku{ajo odgovoriti, katera na~rtovana obmo~ja vrti~kov so bolj in katera manj primerna. Zlastiza najmanj primerna obmo~ja je smiselna ponovna presoja pripravljavcev prostorskega na~rta o primernostinjihovih lokacij.Ugodna prostorska dostopnost se najpogosteje omenja v povezavi s »privla~nostjo« posameznihvrti~kov. Ker med uporabniki vrti~kov prevladujejo prebivalci ve~jih stanovanjskih sosesk, smo preverilipovpre~no oddaljenost blokovnih sosesk od predvidenih obmo~ij vrti~kov. Blokovne soseske smodigitalizirali na podlagi predhodne morfolo{ke analize (Rebernik 2000). Bistvena ugotovitev je, da jedostopnost ve~inoma ugodna. Izjeme so obmo~je [E–309 na skrajnem severu Ljubljane in povsemna novo na~rtovana obmo~ja ob Ljubljanici z oznako RN. Ve~ina drugih predvidenih vrti~karskih obmo-~ij je od ve~jih blokovnih sosesk oddaljena manj kot kilometer.Dostopnost do javnega potni{kega prometa je nekoliko slab{a. Po neugodni povezanosti znova izstopaskrajno severno obmo~je, pa tudi vrti~karska obmo~ja v Kosezah, ki so nadpovpre~no oddaljena odpostajali{~. Ta obmo~ja izstopajo tudi po slab{i opremljenosti z osnovno infrastrukturo (vodovod in kanalizacija),kar pomeni, da bi bili za zagotovitev vsaj temeljne komunalne opremljenosti potrebni dolo~enigradbeni posegi.Slika 112: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na izlo~itvena merila. pSlika 113: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani z vidika kakovosti tal. p str. 188Slika 114: Rezultati to~kovanja predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na merilaprivla~nosti. p str. 189186