vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj6.1.2.2 Rastlinam dostopni kalij v tlehNa ljubljanskih vrti~kih je povpre~na zalo`enost tal s kalijem 31 mg K 2O/100 g tal, kar pomeni, da sov povpre~ju vrti~ki s tem hranilom malenkostno pregnojeni. Vrti~kov z ekstremno visoko oskrbljenostjos kalijem je 22 %, ~e pa k temu dodamo {e 23 % vrti~kov s ~ezmerno oskrbljenostjo, lahko ugotovimo,da je s kalijem pregnojena slaba polovica (45 %) vrti~kov. S kalijem je optimalno oskrbljen pribli`no vsak~etrti vrti~ek (26 %), pomanjkanje kalija v tleh (siroma{na ali srednja oskrbljenost) pa je zna~ilno za29 % vrti~kov. S kalijem so tla vrti~kov bolje oskrbljena kot s fosforjem, saj je s tem hranilom pregnojenihbistveno manj vrti~kov kot s fosforjem. To lahko pripi{emo zlasti dejstvu, da vrtnine za rast in razvoj potrebujejotudi do {tirikrat ve~ kalija kot fosforja, zato se zaloge kalija v tleh hitreje porabljajo kot zaloge fosforja.6.1.2.3 Rastlinam lahko dostopni magnezij v tlehNa ljubljanskih vrti~kih je povpre~na zalo`enost tal z magnezijem 26 mg Mg/100 g tal, kar pomeni,da so v povpre~ju vrti~ki s tem hranilom prezalo`eni, saj je optimalna vsebnost magnezija v tleh med10 in 20 mg Mg/100 g. Prevladujejo vrti~ki s ~ezmerno oskrbljenostjo z magnezijem. Tak{nih je 79 %.Optimalna oskrbljenost tal z magnezijem je zna~ilna za 20 % vrti~kov, medtem ko je pomanjkanje magnezijav tleh prakti~no zanemarljivo (1 %). Ugotovljeno stanje je tudi splo{na zna~ilnost prsti {ir{egaobmo~ja Mestne ob~ine Ljubljana, kar lahko pripi{emo naravni rodovitnosti tal, saj je na tem obmo~jupodobno stanje zna~ilno tudi za tla, namenjena kmetijstvu.6.1.2.4 Ostanki mineralnega du{ika v tlehVelika ve~ina vrti~kov (82 %) je imela po spravilu pridelkov v tleh manj kot 50 kg/ha N min, kar pomeni,da so bili ostanki mineralnega du{ika v tleh sprejemljivi. Zmerno prese`eno vsebnost N minv tleh (od50 do 100 kg N/ha) smo ugotovili na 16 % vrti~kov, izrazito prese`eno vsebnost N min(nad 100 kg N/ha)pa na 2 % vrti~kov. Povzamemo lahko, da tla vrti~kov po spravilu pridelkov v veliki ve~ini primerov niso vsebovalapreve~ du{ika, ki bi bil lahko jeseni ali v zimskem ~asu izpostavljen izpiranju v podzemne vode.6.1.2.5 Organska snov v tlehTla ljubljanskih vrti~kov so zelo dobro zalo`ena z organsko snovjo. Povpre~na vsebnost organskesnovi v zgornjem sloju tal je namre~ 5,4 %, kar je bistveno ve~ od priporo~ene vrednosti za njivsko rabo,ki zna{a med 2 in 4 %. Prav vsi obravnavani vrti~ki so imeli ve~ kot 2 % organske snovi, saj je najmanjorganske snovi v tleh vseboval vrti~ek z 2,6 % organske snovi. Na veliki ve~ini vrti~kov prevladujejo tlaz vsebnostjo od 4 do 10 % organske snovi. Tak{nih vrti~kov je kar 85 %. Z organsko snovjo dobro zalo-`ena tla so pomembna kakovost vrti~kov, saj imajo zalogo hranil, ki trenutno niso izpostavljena izpiranju,hkrati s tem pa pomembno prispevajo tudi k zadr`evanju vlage v tleh, kar je zlasti pomembno v ~asurasti in ob morebitni su{i.6.1.3 TE@KE KOVINE V TLEHV uvodnih poglavjih smo omenili, da se prisotnost industrije in prometa nujno odra`a tudi v onesna-`enosti tal. Povpre~ne vsebnosti kovin v tleh ljubljanskih vrti~kov, {tevilo vzorcev tal s koncentracijami te`kihkovin pod in nad mejno vrednostjo ter nad opozorilno in kriti~no vrednostjo prikazuje preglednica 14.Tla so najbolj onesna`ena s svincem (24 % lokacij presega opozorilno vrednost) in kadmijem, kateregavsebnost presega opozorilno vrednost na osmih lokacijah. Onesna`enje s tema kovinama lahkoSlika 44: Zalo`enost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s kalijem. P88