vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21Slika 36: Redki vrti~karji uporabljajo tudi kovinske kompostnike. 81Slika 37: Na vrti~kih mo~no prevladujejo leseni objekti z okoljsko problemati~no kritino iz salonita. 82Slika 38: Gradivo stre{nih kritin objektov na vrti~kih. 83Slika 39: Oprema v objektih na ljubljanskih vrti~kih. 83Slika 40: Ravnanje z neorganskimi odpadki na ljubljanskih vrti~kih. 84Slika 41: Tla ljubljanskih vrti~kov so zaradi pogostega prekopavanja in dodajanja organskesnovi rahla in zelo rodovitna. 85Slika 42: Kislost tal (pH) na vrti~kih v Mestni ob~ini Ljubljana. 86Slika 43: Zalo`enost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s fosforjem. 87Slika 44: Zalo`enost obdelovalnega sloja tal ljubljanskih vrti~kov s kalijem. 89Slika 45: Vsebnost organske snovi v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 90Slika 46: Dele`i vzorcev posameznih te`kih kovin v tleh glede na zakonsko predpisanemeje, opredeljene v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednostinevarnih snovi v tleh (UL RS 68/1996). 91Slika 47: Vsebnost svinca v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 93Slika 48: Vsebnost kadmija v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 94Slika 49: Vsebnost cinka v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 95Slika 50: Vsebnost bakra v obdelovalnem sloju tal ljubljanskih vrti~kov. 96Slika 51: V zaledju najo`jih vodovarstvenih obmo~ij na Ljubljanskem polju so kmetijska zemlji{~apraviloma razmeroma intenzivno obdelana, kar velja tudi za okolico vodarne Hrastje. 101Slika 52: Raven podzemne vode na obmo~ju vodarn Jar{ki prod (LP Ja-2), Kle~e (PKL 2-1)in Hrastje (LP Obrije) ter na obmo~ju Zaloga (P-1gl) med avgustom 2006 in aprilom 2008. 102Slika 53: Koncentracija nitrata v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskempolju. 106Slika 54: Koncentracija atrazina v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskempolju. 107Slika 55: Povpre~na mno`inska koncentracija natrija proti povpre~ni mno`inski koncentracijiklorida. 109Slika 56: Povpre~na masna koncentracija klorida proti povpre~ni masni koncentracijinitrata. 109Slika 57: Pogled na vrti~ke izza ograje vodarne Kle~e (glej tudi sliko 26). Vrti~ki na najo`jemvodovarstvenem obmo~ju so kljub ugodnim izsledkom meritev potencialna nevarnostza onesna`enje podzemne vode, ki je ne ka`e kar tako spregledati. 112Slika 58: Prostrano obmo~je vrti~kov ju`no od Rakove Jel{e je med najbolj zanemarjenimivrti~karskimi obmo~ji v Ljubljani. 114Slika 59: Obdobje, ko so anketiranci za~eli obdelovati vrti~ek. 115Slika 60: Le malo je vrti~karskih sre~ne`ev, ki so si vrti~ke lahko uredili dobesedno pred»pragom«. Obi~ajno gre za stanovalce vrstnih hi{, ki imajo v lasti majhne vrti~karskeparcelice, s ~imer se zna~aj teh vrti~kov prepleta z zna~ajem ohi{nic na stavbnihparcelah individualnih hi{. 116Slika 61: Vrsta bivalne enote, kjer prebivajo anketirani vrti~karji. 117Slika 62: Oddaljenost vrti~ka od vrti~karjevega doma. 117Slika 63: Obi~ajen na~in premagovanja poti med vrti~karjevim domom in vrti~kom. 119Slika 64: Portret povpre~nega ljubljanskega vrti~karja bi se lahko glasil takole: upokojenasrednje{olsko izobra`ena ostarela `enska, ki na »svojem« vrti~ku pre`ivlja prosti~as `e skoraj dve desetletji. Dimenzije hi{ice v ozadju pa so nadpovpre~ne. 120Slika 65: Starostna sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke. 121Slika 66: Izobrazbena sestava oseb, ki redno obiskujejo vrti~ke. 122Slika 67: Aktivnost oziroma vzdr`evanost ljubljanskih vrti~karjev. 123221