vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajin odlagali{~i odpadkov predstavlja tveganje za varno oskrbo s pitno vodo. Nedopustno je, da so stihijskonastala vrti~karska obmo~ja tik ob ograjah vodarn javnega sistema oskrbe s pitno vodo! Predvsemanalize vzorcev prsti opozarjajo, da je prst precej{njega {tevila vrti~kov onesna`ena s te`kimi kovinami(svinec, kadmij, cink, baker). Na tak{nih lokacijah bi bilo treba pridelavo hrane ukiniti ali vsaj omejiti.Zaskrbljujo~e je, da je sicer velika ve~ina vrti~kov na vodovarstvenih obmo~jih, a je le 29 % anketiranihvrti~karjev izjavilo, da je na vodovarstvenem obmo~ju tudi njihov vrti~ek.Tveganje onesna`evanja podtalnice Ljubljanskega polja zahteva torej stroge re`ime varovanja. S tegavidika je leta 2009 sprejet Odlok o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup potreben, seveda pa na osebniravni pri prizadetih vrti~karjih povzro~a pri~akovano nestrinjanje. Osebno bi torej zmanj{evanje obsegavrti~karskih obmo~ij zaradi strate{kega interesa ohranjanja kakovosti podtalnice Ljubljanskega poljaza~el na stro`jih vodovarstvenih obmo~jih, na pa na obmo~ju ljubljanskih @al, kjer je bil v ospredju kulturno-pejsa`nividik.Z vidika za{~ite pitne vode so skrajno problemati~ne lokacije vrti~kov na neposrednih prispevnihobmo~ij vodarn (na primer ob vodarni Kle~e), pa tudi vrti~ki ju`no od ^rnu~. Zgolj za odtenek manj{eje vodnoekolo{ko tveganje obmo~ij vrti~kov gorvodno od ~rpali{~, nekoliko bolj oddaljenih od osrednjegaobmo~ja Ljubljanskega polja. Kot pomembno izlo~itveno merilo pri vrednotenju ustreznosti lokacijvelja zaradi vsebnosti te`kih kovin v prsti in pridelkih upo{tevati tudi lego obmo~ij vrti~kov v neposrednibli`ini prometnic. Rezultati predlagane sintezne, dvoplastno zasnovane ocene oziroma presoje(ne)primernosti lokacij vrti~karskih obmo~ij so pomembno orodje za izdelavo dodatnega akcijskega programare{evanja zapletene problematike.Predstavljeni primeri vrti~karstva iz Evrope in Zdru`enih dr`av Amerike ka`ejo, da se s to problematikosre~ujejo in z njenim razre{evanjem bolj ali manj uspe{no ukvarjajo tudi v mnogih drugih mestih.Zaradi okoljevarstvenega, zlasti vodnoekolo{kega vidika, je nena~rtovana in nenadzorovana ljubljanskavrti~karska obmo~ja treba sonaravno urediti, na nekaterih, zlasti okoljsko najbolj tveganih obmo~jih,pa tudi odpraviti. Strokovni, raziskovalni rezultati pri~ujo~e knjige v veliki meri omogo~ajo, da se ob dobrivolji in prepotrebnemu usklajevanju interesov vseh sodelujo~ih vzpostavi trajnostni mestni trikotnik zapotrpe`ljivo iskanje najbolj{ih re{itev ljubljanskega vrti~karstva: mestni na~rtovalci–vrti~karji–stroka.Du{an Plut, redni profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani14