vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21od njegove topnosti. V vodi topne komponente hitro prehajajo zlasti v plju~a in prebavni trakt, netopneoblike pa se navadno v ve~jem delu izlo~ijo iz telesa z urinom. Pri zau`itih odmerkih, ve~jih od 100 mg/kgtelesne te`e, prihaja do slabokrvnosti, driske in povi{ane vsebnosti se~ne kisline v krvi.4.2.2 ORGANSKA ONESNA@EVALAV tleh so najpogostej{a organska onesna`evala razni ogljikovodiki, ki jih vsebujejo nafta in naftniderivati (olja in maziva), obstojni organski, poliaromatski ogljikovodiki (PAH), poliklorirani bifenili (PCB-ji)in razli~ne halogenirane aromatske spojine. V mestnem okolju je njihov vir najve~krat industrija, kjerse uporabljajo kot dodatki za izbolj{evanje lastnosti surovin in izdelkov. V rabi so razli~na meh~ala, gumijastipolimeri in reagenti (gumarska industrija), pa tudi razni stabilizatorji in veziva. Te snovi so zaradivelike obstojnosti precej problemati~ne za okolje. V mestih je pomemben vir teh snovi {e promet, sajvozila poleg imitiranih snovi v izpuhih v okolje spro{~ajo tudi onesna`evala ob obrabi gum, rabi raznihmaziv, olj in drugih sredstev, kot so na primer sredstva za ~i{~enje vetrobranskega stekla.Zaradi znanstvenih spoznanj o {kodljivosti teh snovi za okolje, so v zadnjih desetletjih mnogepostopno umaknili iz prometa. Tako na primer `e od sredine osemdesetih let prej{njega stoletja nive~ v rabi PCB-jev, ki pa jih je {e pred dobrim desetletjem redno uporabljala tovarna kondenzatorjevv Semi~u. Zaradi obstojnosti so PCB-ji {e vedno prisotni v tleh in sedimentih vodotokov na obmo~jutovarne.4.3 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA OKOLJEVrti~karstvo je dejavnost, ki lahko v primeru nestrokovnega ravnanja negativno vpliva na kakovostokolja. Ta se lahko zrcali v obremenjevanju tal, zraka, podzemnih voda in tudi pridelkov. Najve~jo nevarnostza obremenjevanje okolja v vrti~karstvu predstavlja uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.Vrti~karstvo ima dejansko le majhen vpliv na okolje, saj je kot dejavnost mestnega ~loveka prostorskoomejena na manj{e lokacije.4.3.1 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA TLAPodatki o zalo`enosti tal s hranili na obdelovalnih zemlji{~ih v Ljubljani ka`ejo, da obstaja velikaverjetnost ~ezmerne rabe hranil na manj{ih vrti~karskih zemlji{~ih, saj je raba hranil v primerjavi z rabona ve~jih obdelovalnih zemlji{~ih cenovno sprejemljivej{a in zato {e mo`na. Vendar gre le za potencialnonevarnost, ki je izsledki ne potrjujejo.4.3.1.1 Fitofarmacevtska sredstvaVrti~karstvo vpliva na tla z razli~nimi aktivnostmi. Med pomembnej{imi neposrednimi dejavniki onesna`evanjalahko izpostavimo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pri njihovi uporabi lahko izpostavimoonesna`evanje tal, kar pomeni fitotoksi~nost za rastline, gojene v naslednjem kolobarju, ter {tevilneneciljne organizme, pa tudi onesna`evanje povr{inskih voda in podzemne vode, {kodljivo tako za neciljneorganizme kot ljudi, ter onesna`evanje neciljnih okoli{kih zemlji{~ zaradi zana{anja fitofarmacevtskihsredstev, tako imenovanega drifta.Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev del {kropilne brozge pade neposredno na povr{ino tal. Del,ki pri tem pade na zelene dele rastlin, se ob padavinah iz rastlin postopoma izpere v tla, del pa v tlapride prek organske mase potem, ko deli teh rastlin propadejo in se razkrojijo. Snovi ostajajo ve~inomav zgornjem sloju, debelem nekaj centimetrov, kjer se pri~ne proces razgradnje, del jih absorbirajorastline, najve~ pa se jih adsorbira na talne delce mineralnega ali organskega izvora. Usoda fitofarmacevtskihsredstev v tleh je odvisna zlasti od njihovih lastnosti in seveda od lastnosti tal. Med lastnostmi57