vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21travnikov, dober odstotek (1,71 ha) na mestih nekdanjega gozda ter manj kot odstotek na nekdanjihsadovnjakih (0,95 ha) in na nekdaj pozidanih zemlji{~ih (0,48 ha).Podatki o razporeditvi vrti~kov so v Ljubljani dostopni le za zadnjih nekaj desetletij (Goriup 1984,Simoneti s sodelavci 1997, DOF 2005). Zanimivo je, kako se je pomen vrti~karstva v razli~nih obdobjihspreminjal. To se ka`e tako v spreminjanju povr{ine vrti~kov kot {tevila Ljubljan~anov in Ljubljan~ank,kakorkoli povezanih s to dejavnostjo.Preglednica 13: Spreminjanje povr{ine ljubljanskih vrti~kov in {tevila obmo~ij vrti~kov med letoma 1984in 2008 (Goriup, 1984; Simoneti s sodelavci 1997; DOF 2005; Vr{~aj s sodelavci 2008).leto 1984 1995 2005 2008povr{ina (km 2 ) 2,00 2,67 1,86 1,30{tevilo obmo~ij 289 378 249 218Leta 1984, ko je bilo vrti~karstvo v Ljubljani `e v precej{njem razcvetu, so vrti~ki na 289 obmo~jihskupaj zavzemali natanko dva kvadratna kilometra ozemlja oziroma 200 ha. Na zelo razli~nih lokacijahstihijsko rasto~a obmo~ja vrti~kov so bila razporejena po vsem ravninskem delu Ljubljane. Pravilomase pojavljajo na manj privla~nih mestih, na primer ob ograjah industrijskih in poslovnih con, ob nasipih`elezni{kih prog ter ob prometnih cestah, na neizkori{~enih gradbenih parcelah, med stanovanjskimibloki, pod daljnovodi in podobno. Najdemo pa jih tudi na javnih zelenih povr{inah, ob vodotokih in medkmetijskimi zemlji{~i. Ve~ja obmo~ja vrti~kov so (bila) okrog pokopali{~a @ale (ta so `e odstranjena),ob Savi ju`no od ^rnu~, v neposredni okolici vodarn Kle~e in [entvid ter ob Vojkovi cesti. Preostalaobmo~ja so bila bistveno manj{a in zelo razpr{ena po Ljubljani. Nekaj jih je bilo celo v mestnem sredi{~u,na primer v Krakovem.V naslednjem desetletju je opazno bistveno pove~anje vrti~karskih zemlji{~, tako po povr{ini kotpo {tevilu obmo~ij vrti~kov. Skupna povr{ina se je pove~ala za tretjino in leta 1995 narasla na 2,67 km 2oziroma 267 ha, {tevilo obmo~ij pa se je pove~alo na 378, torej za malo manj kot tretjino. Najve~ja novaali najbolj opazno raz{irjena obmo~ja smo zaznali ob avtocestnem obro~u okrog Ljubljane, {e zlastiv bli`ini priklju~ka Ljubljana Center. Opu{~anje kmetijstva v devetdesetih letih prej{njega stoletja je bilozaznavno tudi v vrti~karstvu, saj so se na opu{~enih kmetijskih zemlji{~ih pojavila {tevilna majhna obmo~javrti~kov. V gosto poseljenem delu mesta so se nekatera obmo~ja vrti~kov morala umakniti novogradnjam.Do leta 2005 je vrti~karska vnema zaradi novega, bolj urbanega na~ina `ivljenja in ~edalje manj-{e povezanosti z zemljo, ki je bila zna~ilna za priseljeno prebivalstvo, nekoliko zmanj{ala. Zato nas nipresenetila ugotovitev, da se je med letoma 1995 in 2005 skupna povr{ina vrti~kov zmanj{ala za skorajtri desetine (na 1,86 km 2 oziroma 186 ha), {tevilo obmo~ij vrti~kov pa za skoraj 35 %. Najve~jenazadovanje je bilo na lokacijah, namenjenih pozidavi, praviloma v bolj strnjenem delu mesta ali neposrednona njegovem obrobju.Z aktivnim posredovanjem mestne oblasti se je {tevilo vrti~karskih obmo~ij do leta 2008 zmanj{alona 218, povr{ina vrti~kov pa se je skr~ila na vsega 1,30 km 2 oziroma 130 ha, torej za nadaljnjo tretjino.Najprej so vrti~ke odstranili z okoljsko in vizualno najbolj problemati~nih lokacij, zlasti okrog @al (kulturnispomenik), ob Vojkovi cesti (gradnja novega stadiona), zaradi varovanja vodnega vira podtalniceLjubljanskega polja pa so jih za~eli odstranjevati tudi z lokacije ob Savi ju`no od ^rnu~.Slika 20: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 1984. p str. 66Slika 21: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 1995. p str. 67Slika 22: Obmo~ja vrti~kov v Ljubljani leta 2005. p str. 68Slika 23: Stanje vrti~kov v Ljubljani ob koncu leta 2008. p str. 6965