vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21uporabi se vrti~karji najpogosteje informirajo pri prodajalcih (24 %), kmetijskih pospe{evalcih ali drugihstrokovnjakih (8 %) in v sredstvih javnega obve{~anja (8 %). Ugotavljamo, da se vrti~karji premalo zavedajopomembnosti poznavanja ustrezne rabe gnojil in morda {e manj sredstev za varstvo rastlin. Le odstotektistih, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, in le 3 % onih, ki uporabljajo gnojila, vodi evidenco o njihoviporabi. Kar dve tretjini vrti~karjev ne kupuje literature s podro~ja vrti~karstva, 18 % jih tovrstne priro~nikein periodiko kupuje ob~asno, nanje pa je naro~enih le 3 % vrti~karjev.9.6 ZNANJA O UPORABI, UNI^ENJU OSTANKOV TER HRANJENJU FITOFARMACEVTSKIHSREDSTEV^eprav ima velika ve~ina anketiranih vrti~karjev izobrazbo, ni`jo od univerzitetne, in jih ima le 4 %znotraj svoje dru`ine nekoga, ki ima kmetijsko izobrazbo, je njihov odnos do okolja v povezavi s fitofarmacevtskimisredstvi vsaj na deklarativni ravni ve~ kot zadovoljiv. Kar slabo polovico anketirancevskrbita kakovost prsti in podzemne vode, pri ~emer pa kmetijstva ne uvr{~ajo med pomembnej{e onesna`evalce,vsaj ne na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana.54 % se jih je opredelilo, da pridelujejo rastline po ekolo{kih merilih, medtem ko jih je 39 % svoj na~invrtnarjenja ocenilo za klasi~nega oziroma integriranega, ki prav tako upo{teva vso potrebno zakonodajona podro~ju uporabe fitofarmacevtskih sredstev.Iz ankete je zelo te`ko ugotoviti, koliko vrti~karjev pri svoji dejavnosti fitofarmacevtska sredstva dejanskouporablja. Ta tematika je bila sicer posredno ali neposredno vklju~ena v ve~ vpra{anj, vendar sobili odgovori v zvezi s tem zelo razli~ni, celo nasprotujo~i. Pri vpra{anju, kdaj vrti~karji tretirajo rastlines fitofarmacevtskimi sredstvi, jih je 27 % odgovorilo, da jih sploh ne uporabljajo. Ta dele` se je ponoville {e enkrat in sicer pri vpra{anju, kako si vrti~karji pripravljajo {kropilno brozgo. Tudi pri tem vpra{anjujih je 27 % odgovorilo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. @e pri naslednjem vpra{anju o vodenjuevidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pa jih je kar 48 % odgovorilo, da evidence ne vodijo,ker fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. Na vpra{anje, v kak{nih pakiranjih kupujejo fitofarmacevtskasredstva, pa jih je 33 % odgovorilo, da teh sredstev ne kupujejo. [e ve~, kar 38 % jih je odgovorilo,da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev pri zastavljenem vpra{anju o na~inu prera~unavanja potrebnekoli~ine fitofarmacevtskih sredstev iz hektarskih odmerkov za uporabo na vrti~ku. Pri vpra{anju, kajstorijo z odpadno embala`o, jih je le 16 % navedlo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, `e prinaslednjem vpra{anju, kaj naredijo z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, pa je bil ta dele` {e manj{i,saj je le 9 % anketirancev ogovorilo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev.Gnojila in fitofarmacevtska sredstva najpogosteje uporabijo takoj, ~e pa ne, jih praviloma hranijov objektu na vrti~ku. Glede ostankov fitofarmacevtskih sredstev so bili vrti~karji dokaj skrivnostni, sajjih je le 36 % modro odgovorilo, da pripravijo ravno toliko {kropilne brozge, da ni ostankov, nadaljnjih51 % pa jih na to vpra{anje sploh ni odgovorilo, kar je lahko zaskrbljujo~e. Ker vemo, da tako pri ve~jih{kropilnicah kot tudi pri manj{ih nahrbtnih {kropilnicah v posodi s {kropilno brozgo kot in v cevehostane nekaj {kropilne brozge, smo pri~akovali, da bo to dejstvo izpostavilo ve~je {tevilo anketirancev.Da ostanke zlijejo v kanal ali potok, jih je navedlo le 1 %, 2 % pa jih naj bi glede rezultate anketiranjaostanke zlilo na tla oziroma v prst. To sicer ni razveseljiv podatek, vendar bi ga lahko {e vedno ozna~iliza zadovoljivega, ~e ne bi ob tem slutili, da je tudi v skupini neopredeljenih precej tak{nih, ki onesna-`evanja okolja z ostanki {kropilne brozge niso priznali.Na vpra{anje o »usodi« odpadne embala`e je 16 % anketirancev odgovorilo, da jo vr`ejo med komunalneodpadke, dodatnih 5 % pa jih pred tem embala`o spere z vodo. Ob tem jih je 14 % izjavilo, daza{~itno sredstvo porabijo do konca, kar 33 % pa jih na to vpra{anje ni odgovorilo. Na podlagi odgovorovlahko z veliko gotovostjo sklepamo, da ve~ kot tri petine vpra{anih z odpadno embala`o ne ravnaskladno s priporo~ili oziroma z zakonodajo.Na podlagi anketiranja lahko ugotovimo tudi, da fitofarmacevtska sredstva le 7 % vrti~karjev hraniskladno s priporo~ili oziroma v posebni, za{~iteni omari. Vse druge oblike njihovega hranjenja so bolj147