12.07.2015 Views

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21uporabi se vrti~karji najpogosteje informirajo pri prodajalcih (24 %), kmetijskih pospe{evalcih ali drugihstrokovnjakih (8 %) in v sredstvih javnega obve{~anja (8 %). Ugotavljamo, da se vrti~karji premalo zavedajopomembnosti poznavanja ustrezne rabe gnojil in morda {e manj sredstev za varstvo rastlin. Le odstotektistih, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, in le 3 % onih, ki uporabljajo gnojila, vodi evidenco o njihoviporabi. Kar dve tretjini vrti~karjev ne kupuje literature s podro~ja vrti~karstva, 18 % jih tovrstne priro~nikein periodiko kupuje ob~asno, nanje pa je naro~enih le 3 % vrti~karjev.9.6 ZNANJA O UPORABI, UNI^ENJU OSTANKOV TER HRANJENJU FITOFARMACEVTSKIHSREDSTEV^eprav ima velika ve~ina anketiranih vrti~karjev izobrazbo, ni`jo od univerzitetne, in jih ima le 4 %znotraj svoje dru`ine nekoga, ki ima kmetijsko izobrazbo, je njihov odnos do okolja v povezavi s fitofarmacevtskimisredstvi vsaj na deklarativni ravni ve~ kot zadovoljiv. Kar slabo polovico anketirancevskrbita kakovost prsti in podzemne vode, pri ~emer pa kmetijstva ne uvr{~ajo med pomembnej{e onesna`evalce,vsaj ne na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana.54 % se jih je opredelilo, da pridelujejo rastline po ekolo{kih merilih, medtem ko jih je 39 % svoj na~invrtnarjenja ocenilo za klasi~nega oziroma integriranega, ki prav tako upo{teva vso potrebno zakonodajona podro~ju uporabe fitofarmacevtskih sredstev.Iz ankete je zelo te`ko ugotoviti, koliko vrti~karjev pri svoji dejavnosti fitofarmacevtska sredstva dejanskouporablja. Ta tematika je bila sicer posredno ali neposredno vklju~ena v ve~ vpra{anj, vendar sobili odgovori v zvezi s tem zelo razli~ni, celo nasprotujo~i. Pri vpra{anju, kdaj vrti~karji tretirajo rastlines fitofarmacevtskimi sredstvi, jih je 27 % odgovorilo, da jih sploh ne uporabljajo. Ta dele` se je ponoville {e enkrat in sicer pri vpra{anju, kako si vrti~karji pripravljajo {kropilno brozgo. Tudi pri tem vpra{anjujih je 27 % odgovorilo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. @e pri naslednjem vpra{anju o vodenjuevidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pa jih je kar 48 % odgovorilo, da evidence ne vodijo,ker fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. Na vpra{anje, v kak{nih pakiranjih kupujejo fitofarmacevtskasredstva, pa jih je 33 % odgovorilo, da teh sredstev ne kupujejo. [e ve~, kar 38 % jih je odgovorilo,da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev pri zastavljenem vpra{anju o na~inu prera~unavanja potrebnekoli~ine fitofarmacevtskih sredstev iz hektarskih odmerkov za uporabo na vrti~ku. Pri vpra{anju, kajstorijo z odpadno embala`o, jih je le 16 % navedlo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, `e prinaslednjem vpra{anju, kaj naredijo z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, pa je bil ta dele` {e manj{i,saj je le 9 % anketirancev ogovorilo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev.Gnojila in fitofarmacevtska sredstva najpogosteje uporabijo takoj, ~e pa ne, jih praviloma hranijov objektu na vrti~ku. Glede ostankov fitofarmacevtskih sredstev so bili vrti~karji dokaj skrivnostni, sajjih je le 36 % modro odgovorilo, da pripravijo ravno toliko {kropilne brozge, da ni ostankov, nadaljnjih51 % pa jih na to vpra{anje sploh ni odgovorilo, kar je lahko zaskrbljujo~e. Ker vemo, da tako pri ve~jih{kropilnicah kot tudi pri manj{ih nahrbtnih {kropilnicah v posodi s {kropilno brozgo kot in v cevehostane nekaj {kropilne brozge, smo pri~akovali, da bo to dejstvo izpostavilo ve~je {tevilo anketirancev.Da ostanke zlijejo v kanal ali potok, jih je navedlo le 1 %, 2 % pa jih naj bi glede rezultate anketiranjaostanke zlilo na tla oziroma v prst. To sicer ni razveseljiv podatek, vendar bi ga lahko {e vedno ozna~iliza zadovoljivega, ~e ne bi ob tem slutili, da je tudi v skupini neopredeljenih precej tak{nih, ki onesna-`evanja okolja z ostanki {kropilne brozge niso priznali.Na vpra{anje o »usodi« odpadne embala`e je 16 % anketirancev odgovorilo, da jo vr`ejo med komunalneodpadke, dodatnih 5 % pa jih pred tem embala`o spere z vodo. Ob tem jih je 14 % izjavilo, daza{~itno sredstvo porabijo do konca, kar 33 % pa jih na to vpra{anje ni odgovorilo. Na podlagi odgovorovlahko z veliko gotovostjo sklepamo, da ve~ kot tri petine vpra{anih z odpadno embala`o ne ravnaskladno s priporo~ili oziroma z zakonodajo.Na podlagi anketiranja lahko ugotovimo tudi, da fitofarmacevtska sredstva le 7 % vrti~karjev hraniskladno s priporo~ili oziroma v posebni, za{~iteni omari. Vse druge oblike njihovega hranjenja so bolj147

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!