vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21centracije koristne, saj lahko bogatijo tla z rastlinskimi hranili. To velja na primer za du{i~ne spojinev plinasti obliki ali raztopljene v padavinah. Trdni pra{ni delci velikokrat vsebujejo rastlinska hranila,kot sta kalcij in magnezij, ter nekatere te`ke kovine. Te so v zelo majhnih koli~inah hranila, ki so nujnopotrebna v presnovnih procesih rastlin in `ivali, v ve~jih koli~inah pa delujejo kot onesna`evala. Po terminologijiZakona o varstvu okolja (UL RS 41/2004) so vse snovi v tleh, ki povzro~ajo onesna`enje, nevarnesnovi.To so lahko zelo toksi~ne organske snovi, kot na primer PCB-ji, aromatski ogljikovodiki ali mineralnesnovi, med katerimi lahko po »nepotrebnosti« in {kodljivosti izpostavimo zlasti te`ki kovini kadmijin svinec. Onesna`evala lahko v ~love{ko telo prehajajo prek hrane in zau`ite teko~ine, z vdihavanjemonesna`enih pra{nih delcev in prek stika s ko`o. Na rastline se usedajo kot depozit in vanje prehajajotudi neposredno skozi listne re`e.Snovi, ki se kopi~ijo v tleh, lahko prehajajo v podzemne vode, rastline in `ivali, tudi ~loveka. Tla zarazliko od vode in zraka ne kro`ijo, se ne izmenjujejo, ~as njihovega nastanka pa se meri v desettiso~letjihin stotiso~letjih. So medij, ki za zelo dolgo ali celo trajno ve`e mineralne in organske snovi. Zatoje onesna`enost tal dober pokazatelj splo{nega stanja okolja, v mestih pa v prvi vrsti pokazatelj vplivovurbanega okolja na ekosisteme mest in prebivalstvo.Vsebnost onesna`eval v mestnem okolju je v primerjavi z nemestnim okoljem ve~ja, tako da onesna-`enje tal lahko predstavlja pove~ano tveganje za zdravje me{~anov. Poleg sprotnega vnosa onesna`evalv tla prek zraka zaradi emisij prometa in industrije, so za na~rtovanje in urejanje prostora na urbanihobmo~jih pomembna tudi onesna`evala iz drugih virov. To so odlo`eni gradbeni materiali, razli~ni pepeliin druge (ne)posredno nevarne odpadne snovi. Upo{tevati je treba tudi mo`nost vnosa onesna`evalv tla z razli~nimi talnimi substrati, pripeljanimi od drugod. Substrati so najve~krat razli~ne s humusomobogatene zemljine ali pridobljeni kompostni humus. Uporabljajo se za izbolj{evanje zalo`enosti tal z organskosnovjo in hranili, povr{insko prekrivanje zelenih povr{in, pri sajenju drevja in grmovnic v parkihter pri ozelenitvi ozkih pasov ob posameznih stavbah in prometnicah. Kompostni humusi lahko vsebujejoprecej visoke koncentracije onesna`eval, zlasti te`kih kovin, ki so se prek odpadlega listja in drugihonesna`enih odpadnih rastlinskih mas predhodno koncentrirali v kompostnih kupih. Tak{ni dodatki tlom,ki onesna`ujejo njihov povr{inski sloj, lahko pove~ujejo potencialno tveganje za zdravje prebivalcev.Naravna samo~istilna sposobnost tal je v urbanem okolju precej zmanj{ana. Zaradi onesna`evalje lahko zmanj{ana ali spremenjena tudi mikrobiolo{ka aktivnost tal in s tem njihova sposobnost za nevtralizacijoin razgrajevanje {kodljivih snovi. Zaradi slab{e razgradnje in stalnega vnosa novih snovi naeni strani ter pogostej{ega me{anja in degradacije tal na drugi, se onesna`evala v tleh postopno kopi-~ijo, s ~imer se pove~ujejo tudi tveganje za zdravje ljudi in drugi negativni vplivi na okolje. Ker so te`kekovine v tleh zelo stabilne, predstavljajo stalno tveganje za zdravje lokalnega prebivalstva.V urbanem okolju sta glavna vira te`kih kovin promet in industrija. Te`ke kovine prehajajo v tla prekpra{nih delcev iz zraka. V preteklosti so k onesna`evanju tal v veliki meri prispevali osvin~eni bencinin drugi naftni derivati, obrabljanje zavornih oblog in pnevmatik ter razna maziva. Z velikim porastomprometa v zadnjih petdesetih letih so v okolje, tudi v Ljubljani, prehajale velike koli~ine zlasti svinca (Pb)in kadmija (Cd). Osvin~en bencin, ki je bil v Sloveniji popolnoma ukinjen {ele leta 2001, je do leta 1995vseboval kar 0,6 g svinca na liter, med letoma 1995 in 2001 pa 0,15 g svinca na liter. To je botrovalozelo visokim celokupnim emisijam svinca, pa tudi kadmija. Ocenjuje se, da je celotna Slovenija samos prometom letno prejemala okrog 400 ton svinca letno.Kot `e omenjeno, sta se v gorivu vsebovana svinec in kadmij v zrak spro{~ala z izpuhi, potem sta sezaradi dokaj velike specifi~ne te`e molekul dokaj hitro usedala na tla in zelene dele rastlin nedale~ od vozi{~.Ko so rastline jeseni odvrgle listje in se je to pozneje razkrojilo, sta odlo`eni svinec in kadmij pre{la v tla.Znan je primer skrbnega gospodarja z obmo~ja Dom`al, ki je skrbel za svoj zelenjavni vrt ob takrat{e glavni cesti Ljubljana–Maribor. Kot skrben gospodar je dolga leta redno pobiral in kompostiral vseorganske ostanke s svojega vrta, vklju~no z odpadnim listjem sadnega in okrasnega drevja, grmovnicin `ive meje neposredno ob magistralni cesti. S te`kimi kovinami »obogaten« kompost je uporabljal za53