vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21BOJAN ERHARTI^Slika 91: Na obmo~jih vrti~kov z manj{o globino gladine podzemne vode so vrti~karji za oskrboz vodo lahko izkopali vodnjake, med ljudmi imenovane {tirne.Na podlagi terenskih opazovanj in poizvedovanj sklepamo, da so vrti~karske navade glede zalivanjazelo razli~ne. Nekateri vrti~ke zalivajo le po potrebi oziroma takrat, ko je su{a, spet drugi vsak dan.Veliko porabo pitne oziroma vodovodne vode za zalivanje bi, {e posebej z zornega kota nekaterih drugihpredelov Slovenije (na primer Kopra, obmo~ij, kjer ni podtalnice), lahko ozna~ili kot okoljsko potratno(Strajnar 2008).Upo{tevaje podatek, da je na kar sedmih desetinah vrti~kov sod za vodo, je povsem jasno, da jena ljubljanskih vrti~kih najbolj raz{irjen na~in oskrbe z vodo za zalivanje uporaba kapnice; uporablja joskoraj 60 % vrti~karjev. To je zagotovo ugodna okoli{~ina, saj je zalivanje s kapnico eden od preprostihin u~inkovitih ukrepov pri var~evanju s pitno vodo. Na ta na~in se lahko ob~utno zmanj{a poraba vodeiz vodovodnega omre`ja. Zmanj{evanje porabe vode na prebivalca je tudi eden od ciljev, ki jih za obdobjeod leta 2007 do leta 2013 izpostavlja program varstva okolja za Mestno ob~ino Ljubljana (Programvarstva … 2007). Nenazadnje je kapnica mehka voda, zato je v primerjavi s trdo vodovodno vodo tudibolj primerna za zalivanje (Strajnar 2008). Na posameznih obmo~jih vrti~kov je raba kapnice zelo razli~noraz{irjena, ponekod pa je skorajda ne uporabljajo, na primer na obmo~jih vrti~kov pri vodarni Kle~e,ob Selanovi ulici v Stegnah, Litostrojski cesti v [i{ki, Saveljski cesti ju`no od Savelj in Gramozni potina Fuìnah. To pripisujemo dejstvu, da so skoraj vsa na{teta vrti~karska obmo~ja, z izjemo Gramoznepoti na Fuìnah, priklju~ena na javno vodovodno omre`je. Iz tega sklepamo, da ob urejeni oskrbi iz vodovodnegaomre`ja uporabnikov var~evanje s pitno vodo kaj prida ne zanima, zato tudi ne uporabljajookolju prijaznej{ega na~ina zalivanja s kapnico.Drug najpogostej{i vir oskrbe vrti~kov z vodo so vodnjaki (31 %). Prevladujejo zabiti vodnjaki (navedlojih je 55 vpra{anih), sledijo izvrtani (29), izkopanih je bolj malo (10). Izkopani prevladujejo le na obmo~juvrti~kov ob Krakovski ulici v Krakovem. Doslej najnatan~nej{o {tudijo o zasebnih vodnjakih in vrtinahna obmo~ju Ljubljane je leta 2004 izvedel Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. S sistemati~nim153
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajSlika 92: »Prefinjen« sistem za zbiranje kapnice s strehe enega od ljubljanskih vrti~karskih objektovje prava tehni~na mojstrovina.BOJAN ERHARTI^terenskim delom je bilo evidentiranih kar 1686 tovrstnih objektov. Podrobno jih je bilo popisanih 1294,za preostalih 392 vrtin na obmo~ju vrti~kov na levem bregu Save ju`no od ^rnu~, med mostovoma naDunajski in [tajerski cesti, pa so bili pridobljeni le temeljni parametri, ki pa vendarle veljajo za ve~inotamkaj{njih vrtin (Smrekar in Kladnik 2007). Po podatkih, pridobljenih z anketiranjem na vrti~karskihobmo~jih leta 2006, je ve~ina zabitih in izvrtanih vodnjakov v zasebni lasti, izkopanih – teh je zelo malo –pa v »kolektivni« lasti. Zanimivo je, da se zabiti vodnjaki pojavljajo tudi na obmo~jih vrti~kov ob Cestidveh cesarjev na Vi~u in Krakovski ulici v Krakovem, kjer prevladuje vodooskrba iz javnega vodovoda.Vodni oskrbi iz vodnjakov in vrtin po zastopanosti sledi dostavljena voda (29 %), ki je precej boljraz{irjena kot priklju~ki na vodovodno omre`je (16 %). Na nekaterih vrti~karskih obmo~jih je raba dostavljenevode enakovredna rabi kapnice, denimo ob Ulici Joèta Jame v [i{ki, Zadobrov{ki cesti v Polju,Av{i~evi in Vrtnarski cesti v [entvidu, Hajdrihovi ulici na Vi~u ter ob potoku Glin{~ici na Bokalcah. Prevladujedostava vode v lastni reìji, skupinsko dostavo smo ugotovili le na obmo~jih vrti~kov ob Hradeckegacesta na Poljanah in [martinski cesti v Mostah.Najmanj pogost, a po deleù nikakor ne zanemarljiv na~in oskrbe z vodo, je zajemanje vode iz rekein potokov (9 %). Tolik{en dele` nekoliko presene~a, saj je le 5 vrti~karjev »svoj« vrti~ek umestilo nare~ni breg. Ta na~in oskrbe z vodo je najbolj raz{irjen na obmo~jih vrti~kov ob Cesti Dolomitskega odredana Brdu in Hradeckega cesta na Poljanah, kar je razumljivo, saj je prvo v neposredni bliìni Malega grabna,drugo pa Gruberjevega prekopa.Odgovori na anketni vpra{anji »kako se oskrbujete z vodo?« in »kateri na~ini oskrbe z vodo so navrti~karskem kompleksu?«se bistveno ne razlikujejo. Dejstvo, da se nekoliko manj (23 %) vrti~kov zalivaz vodo iz vodnjakov, si razlagamo z okoli{~ino, da prav vsi vrti~karji ne koristijo skupne infrastrukturena dolo~enem vrti~karskem obmo~ju. Izstopa podatek, da se le dva posameznika (z vrti~karskih obmo~ijSlika 93: Na~in oskrbe z vodo na ljubljanskih vrti~kih po vrti~karskih obmo~jih leta 2006. P154
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 155: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 173 and 174: 170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 191 and 192: 188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 199 and 200: 196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?