vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajin neobi~ajnih vremenskih pojavih, ki v zadnjih letih pusto{ijo po Evropi. Zaradi neposredne prizadetostiljudi in njihovega imetja so podnebne spremembe vse bolj vtisnjene v zavest sodobnega ~loveka.Ob tem je problematika podnebnih sprememb v zadnjem ~asu v Evropi tudi medijsko ~edalje bolj izpostavljena.Zanimivo je, da se problematika podnebnih sprememb in njihovih posledic ne zdi zaskrbljujo~aniti vsem anketiranim Ljubljan~anom niti anketiranim vrti~karjem, saj na obmo~ju Slovenije vse do poletnihviharjev leta 2008 nismo do`iveli ve~je naravne nesre~e, ki bi jo lahko pripisali podnebnim spremembamin bi se pomembneje vtisnila v spomin ali zavest ljudi. Prepri~ani smo, da bi ob anketiranju dve letipozneje, to je julija in avgusta 2008, bili rezultati precej druga~ni.Zanimala nas je tudi zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev o onesna`evanju pokrajinotvornih prvin,pri ~emer smo anketirance spra{evali, v kak{ni meri so zaskrbljeni glede onesna`enosti zraka, podtalnice,prsti (v tem poglavju sopomenka za pedolo{ki izraz tla), povr{inskih voda ter `ivali in rastlin. Anketiranciso se lahko odlo~ali med petimi mo`nimi opredelitvami, od »zelo zaskrbljeni« na eni strani lestvice do»popolnoma nezaskrbljeni« na njeni drugi strani. Ugotavljamo, da vrti~karje najbolj skrbita onesna`evanjezraka in onesna`enost podtalnice (slika 82). Sledi zaskrbljenost glede onesna`evanja prsti teronesna`enosti povr{inskih voda. [e najmanj navedb v kategoriji »zelo zaskrbljen« je pri onesna`enostirastlin in `ivali.Vrti~karji zaznavajo vplive vrti~karstva na okolje zelo razli~no. Rahla ve~ina (29 %) jih meni, da njihovadejavnost v najve~ji meri vpliva na onesna`evanje prsti, sledi dobra ~etrtina (27 %), ki izpostavljaneprimeren videz vrti~kov, petina (21 %) pa postavlja v ospredje onesna`evanje podtalnice. Vrti~karjipa ne zaznavajo ve~jega vpliva vrti~karstva na rastline zunaj vrti~karskih obmo~ij, zrak in smrad. Zaznavanjevplivov vrti~karstva na okolje se izredno razlikuje glede na izobrazbo. Vrti~karji z osnovno{olskoizobrazbo so prepri~ani, da vrti~karstvo najbolj vpliva na onesna`evanje podtalnice in prsti, vrti~karjis poklicno in srednje{olsko izobrazbo so mnenja, da najbolj vpliva na onesna`evanje prsti in videz pokrajine,univerzitetno izobra`eni vrti~karji pa presenetljivo izpostavljajo vpliv vrti~karstva na onesna`evanjepovr{inske vode in, manj nepri~akovano, na neurejen videz pokrajine.Glede na starostno sestavo je zaznavanje vplivov vrti~karstva na okolje bolj homogeno. Mlaj{i vrti~karjiv najve~ji meri izpostavljajo vplive na podtalnico, starej{i vplive na zrak, najstarej{i pa vplive na prst.Odgovore smo primerjali z ugotovitvami {tudije Zavest ljudi o pitni vodi (Smrekar 2006). Iz primerjavelahko potegnemo sklep, da vrti~karji izra`ajo ve~jo skrb o onesna`evanju pokrajinotvornihprvin kot pa Ljubljan~ani v celoti. V precej ve~ji meri kot vse Ljubljan~ane jih skrbi onesna`evanje zrakain onesna`evanje prsti, v manj{i meri pa so zaskrbljeni le glede onesna`evanja podzemne vode.Pri tem ne moremo mimo `e omenjenega dejstva, da so bili anketiranci v raziskavi o zavesti ljudi o pitnivodi predhodno seznanjeni o opravljanju in namenu ankete o rabi vode kot naravnega vira, kar je prinekaterih zagotovo na novo vzpodbudilo kriti~en odnos do te problematike ali pa ga je {e dodatnozaostrilo.Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev o onesna`evanju podzemne vode smo po posameznih obmo~jihvrti~kov prikazali tudi na tematskem zemljevidu (slika 83). Najve~jo mero zaskrbljenosti so izra`alivrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob Hladnikovi ulici v Trnovem, Litostrojski cesti v [i{ki in Zadobrov{ki cestiv Polju, najmanj{o pa smo zaznali pri vrti~karjih z obmo~ij vrti~kov ob Av{i~evi cesti v [entvidu, Kopnipoti v [martnem ob Savi, Cesti v [martno, Krakovski cesti v Krakovem, ter ob potoku ^rnju{nici na^rnu~ah in potoku Glin{~ici na Bokalcah. Zaskrbljenost glede onesna`evanja zraka pa je bila najboljizrazita pri vrti~karskih z obmo~ij vrti~kov ob Zadobrov{ki cesti v Polju, Gramozni poti na Fu`inah, Vojkovicesti za Be`igradom in pri vodarni Kle~e. Med najmanj zaskrbljenimi pa so glede onesna`evanjazraka vrti~karji z obmo~ij vrti~kov ob ^rnju{nici na ^rnu~ah, Av{i~evi cesti v [entvidu, Cesti v [martnoin ob potoku Glin{~ici na Bokalcah.Slika 83: Zaskrbljenost ljubljanskih vrti~karjev glede onesna`evanja podzemne vode po obmo~jihvrti~kov leta 2006. P138