vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2112 VPLIV VRTI^KARSTVA NA KAKOVOST TAL IN PODZEMNE VODEOmenili smo `e, da ima lahko vrti~karstvo tako kot vse ~lovekove dejavnosti neposredne in posrednevplive na okolje. V na{em primeru nas zanimajo zlasti mo`ni vplivi na tla in podzemne vode. Intenzivnaobdelava zemlji{~ in vnos razli~nih snovi ima za posledico preoblikovanje tal iz naravnih v bolj antropogenizirane,neredko popolnoma antropogene. Kro`enje hranil v sistemu tla vrti~kov–talnaraztopina–podzemna voda je lahko posebej intenzivno in neposredno. [e zlasti to velja za prostor, kakr-{en je dobro prepusten prodnat zasip Ljubljanskega polja, v katerem so za mesto izjemno pomembna~rpali{~a pitne vode.12.1 VPLIVI NA TLAVrtnarjenje vpliva na tla zlasti s tem, da so vrhnji horizonti poglobljeni in preme{ani, bogato oskrbljeniz organsko snovjo in najve~krat pregnojeni. ^lovek v `elji pridelati ~im prej, ~im ve~ in ~im lep{ozelenjavo uporablja mnoge dodatke, da bi pove~al rodovitnost tal. Ti dodatki so, kot `e vemo, zlasti gnojila,manj pa smo seznanjeni s tem, da nekateri pridelovalci dodajajo tudi sredstva za rahljanje tal (pesek,mivka), umetne snovi za pove~evanje sposobnosti tal za zadr`evanje vode (na primer agrogel ali celostiropor), razli~ne mineralne snovi za pove~evanje sposobnosti vezave hranil (na primer mineral glinvermikulit ali mlete zeolite) in druge snovi. Vpliv vrtnarjenja se tako v prvi fazi odra`a zlasti v temeljitipreobrazbi oziroma antropogenizaciji naravnih tal. Vrhnji horizonti so spremenjeni v rastni substrat (oziromav vrtna tla), ki ima lahko zelo razli~no sestavo in zaradi tega uvr{~amo tla vrtov v samostojni tiptal, tako imenovana vrtna tla ali hortisole. Pomembno je poudariti, da je merilo kakovosti vrtnih tal zlastinjihova rodovitnost. ^e je ta ustrezno pove~ana, ~eprav z dodatkom razli~nih snovi in hranil, ter nevpliva na druge komponente okolja ali zdravje ljudi in `ivali, ni mogo~e govoriti o slabih vplivih oziromao degradaciji tal. O negativnih vplivih vrti~karstva na tla pa govorimo takrat, ko jih s hranili zalo`imodo te mere, da se hranila spirajo v podzemne vode ali v prevelikih koli~inah prehajajo v rastline, karlahko {kodljivo vpliva na zdravje ~loveka.12.1.1 TUJE SNOVI IN ONESNA@EVALAZ ukrepi izbolj{evanja rastnih razmer dodajamo v tla vrsto snovi, ki lahko vsebujejo tudi onesna`evalaoziroma tuje snovi. V mislih imamo skupino gnojil oziroma hranil in fitofarmacevtskih sredstev. V prvemprimeru govorimo zlasti o mineralnih gnojilih, kompostu in hlevskem gnoju, pri ~emer lahko slednja dvapredstavljata celo ve~je tveganje kot mineralna gnojila. Pri intenzivni `ivinoreji z uporabo mo~nih krmilin sredstev za zdravljenje `ivali stranski produkti najve~krat kon~ajo v gnoju ali gnojnici, ki se jih natov dobri veri raztrosi na obdelovalna zemlji{~a. Vnos razli~nih ne`elenih snovi v tla lahko zakrivi tudi uporabaneustreznih materialov za opremo hleva. Problemi se lahko pojavijo tudi pri kompostiranju. Ve~inamineralnih onesna`eval, ki pridejo v kompostni kup z organskimi ostanki, tam tudi ostane. V primerunjihovih ve~jih koli~in je kompost manj primeren ali celo neprimeren za gnojenje kmetijskih zemlji{~ oziromavrtov. Zaradi tega je pomemben tudi izvor gnojila in ne le njegova vrsta (organsko, mineralno).Pri fitofarmacevtskih sredstvih govorimo o herbicidih, fungicidih in insekticidih, katerih uporaba je odvisnazlasti od potreb (ob~utljivosti) posamezne kulture in s tem posledi~no njihovih selektivnosti, odmerkain obstojnosti (karenca!).12.1.2 GNOJILA IN HRANILAGnojenje predstavlja mo`ni vir obremenjevanja tal, posledi~no pa tudi podzemne vode. Obremenjevanjeokolja z gnojenjem je odvisno od tega, kako gnojila uporabljamo. ^e jih uporabljamo skladnos pravili dobre kmetijske prakse pri gnojenju, praviloma ne bi smelo prihajati do obremenjevanja tal in165