vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2111,8 %2,9 %23,8 %38,1 %23,4 %osnovno{olska ali manjpoklicna srednje{olskasrednje{olskauniverzitenani podatkaSlika 67: Aktivnost oziroma vzdr`evanost ljubljanskih vrti~karjev.jema je bila opazna nekak{na »zgostitev« med visokokvalificiranimi kovinarji, elektri~arji in strojniki, kiso skupaj sestavljali 17 % anketirancev (Goriup 1984). Omembe vredna je bila tudi zastopanost trgovcevin ekonomistov (skupaj 7 %), {oferjev (7 %), oficirjev (3 %) in oseb brez poklica (11 %).Med vrti~karskimi gospodinjstvi prevladujejo tak{na, kjer imata redne dohodke (pokojnino ali pla~o)dve osebi (51 %). Slaba ~etrtina (23 %) je tak{nih, kjer ima redni dohodek ena sama oseba, v slabi petini(18 %) pa imajo redne dohodke vsaj trije ~lani. Za 7 % gospodinjstev nam ustreznega odgovora ni uspeloizbrskati, dober odstotek pa jih je brez enega samega ~lana z rednimi dohodki. Za slednje je vrti~karstvozagotovo pomembna ekonomska kategorija.Pripadnost ni`jim socialnim slojem razkrivajo navedbe o povpre~nem mese~nem neto dohodku vseh~lanov vrti~karskih gospodinjstev. ^e vzamemo, da je bila v ~asu izvedbe ankete povpre~na slovenskaneto pla~a okrog 150.000 tolarjev (625 evrov), ugotovimo, da je ob prevladi dvo~lanskih gospodinjstevin tudi dokaj mo~ni zastopanosti ve~ ~lanskih gospodinjstev meja ni`jih socialnih slojev nekje pri znesku300.000 tolarjev (1250 evrov). Tak{en dohodek je preseglo vsega 15 % vrti~karskih gospodinjstev.3 % jih je mese~no prejemalo ve~ kot 500.000 tolarjev (2080 evrov); vrti~karstvo zanje zagotovo ni ekonomskopomembno. ^e upo{tevamo {e 17-odstotni dele` anketirancev, ki prejemkov svojih gospodinjstevniso `eleli razkriti in 6-odstotni dele` tistih, ki na to vpra{anje sploh niso odgovorili, je na dlani, da jezastopanost vseh podpovpre~nih dohodkovnih kategorij {e bistveno ve~ja. Ob tem je desetina (10 %)gospodinjstev mese~no prejemala manj kot 100.000 tolarjev (417 evrov), dobra ~etrtina (28 %) jih jeprejemala med 100.000 in 200.000 tolarjev (med 417 in 833 evrov), ~etrtina (25 %) pa med 200.000 in300.000 tolarjev (med 833 in 1250 evrov).8.3 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKIRaz{irjenost vrti~karstva v mestih lahko razlo`imo na podlagi spoznanj o razvojni povezanosti ~lovekaz naravo, ki se ohranja v njegovi potrebi po ohranjanju stikov z njo. Ta potreba se zadovoljuje izrazitoindividualno in je skrajno neoprijemljiva. Na eni strani se z vrti~karstvom zadovoljujeta potreba po pristnemin neposrednem stiku »utesnjenih« me{~anov z naravo ter `elja po rekreaciji in sprostitvi oziromafizi~ni aktivnosti, na drugi pa je razloge za priljubljenost vrti~karstva treba iskati v njegovih eksisten~nihin okoljevarstvenih vidikih (Simoneti s sodelavci 1997). Za mestno prebivalstvo je sicer zna~ilen ob~utekpomanjkanja mo`nosti vplivanja na svoje `ivljenjsko okolje.123