vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21ki ne upo{tevajo minimalnih lokacijskih standardov. Lokacije treh obmo~ij vrti~kov so zelo vpra{ljive,{e zlasti ker so v neposredni bli`ini pomembnej{ih prometnic in predstavljajo potencialno nevarnost zazdravje vrti~karjev.Od splo{ne privla~nosti vrti~karskih obmo~ij sta odvisna tudi njihova nadaljnja usoda in celoten projekt»urejenega vrti~karstva« v Mestni ob~ini Ljubljana. Analiza privla~nosti ka`e, da je najbolj primernona~rtovano obmo~je vrti~kov na Livadi in izpostavlja nekatere pomanjkljivosti posameznih predvidenihobmo~ij vrti~kov, ki bi jih lahko pripravljavci prostorskega na~rta odpravili in s tem vplivali na izbolj{anosplo{no privla~nost vrti~kov na njih.Uspe{nost urejanja vrti~karskih obmo~ij je v veliki meri odvisna tudi od lastni{kega stanja, ki se lahkoizka`e za zelo problemati~no. Mestna ob~ina namre~ na predvidenih lokacijah na~rtovanih vrti~kov obvladujele majhen dele` zemlji{~ in ima zato dokaj omejene vzvode za njihovo enotno in skladno urejanje.Odkup ve~ kot 400.000 m 2 zasebnih zemlji{~ pa je tudi velik finan~ni zalogaj, zato bi lahko mestna oblastna predvidenih vrti~karskih obmo~jih lahko razmislila tudi o vzpostavitvi zasebno-javnega partnerstva.Nenazadnje je treba omeniti tudi mikroelemente urejanja obmo~ij vrti~kov, ki niso zanemarljivi. Ustrezniakti bodo predpisovali urbano opremo teh obmo~ij in tudi najemna razmerja. Nujno je, da je zagotovljenavsaj temeljna infrastruktura (vodovod, kanalizacija za odpadne vode, sanitarije, urejen odvoz odpadkov,kolesarnica, urejen dostop do parkiri{~ ali avtobusnih postajali{~). V osnutku izvedbenega prostorskegana~rta MOL (Medmre`je 3) so tudi nekatera druga priporo~ila urejanja, ki se zdijo zelo tehtna: razmerjemed pozidanimi in obdelovalnimi zemlji{~i mora biti najve~ 30 : 70, velikost lesenih lop najve~ 2 × 2 m,velikost posamezne parcele med 50 in 100 m 2 , med vrti~ki pa morajo biti notranje lo~evalne poti.Pomemben je tudi videz teh obmo~ij, ki bi morala biti notranje ~im bolj homogena (enaka urbanaoprema – ograje, lope in zaboji) in se hkrati kakovostno vklju~evati v {ir{i urbani prostor. Za`elena jezakritost vrti~karskih obmo~ij z `ivo mejo, ki deluje hkrati kot vizualna in zvo~na bariera (Poga~nik 2000).Ker je pomemben vzgib vrti~karstva tudi dru`enje, je na teh obmo~jih primerno zagotoviti tudi skupniprostor, ki je lahko namenjen tako dru`abnim dogodkom kot tudi izobra`evanju vrti~karjev o kakovostnipridelavi hrane, na primer ekolo{ki pridelavi, ustreznem gnojenju, rabi fitofarmacevtskih sredstev in podobnem.Vrti~karstvo v Ljubljani je pre{lo `e nekaj `ivljenjskih obdobij. Zdaj je pred povsem novim izzivom,saj morajo vrti~karji in mestne oblasti poiskati dogovor, ki bo v zadovoljstvo tako vrti~karjev kot mestnihupravljavcev, nenazadnje pa tudi vseh Ljubljan~ank in Ljubljan~anov. Tak{no `eljo in tudi pripravljenostje mogo~e zaznati tudi ob prebiranju predgovorov v tej knjigi. Upamo, da smo z njo uspeli predstavitimnoga nova spoznanja o tej prepoznavni mestni dejavnosti, ki je v zadnjih letih za~ela do`ivljati temeljitopreobrazbo, obenem pa objektivno oceniti njeno vlogo v razvoju Ljubljane.205