vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 218 VRTI^KARJIVrti~karstvo v Ljubljani je desetletja stara dejavnost, s katero se dejavno ukvarja nekaj odstotkovmestnega prebivalstva. Natan~no {tevilo ni znano, je pa bilo pred desetletjem v raziskavi (Simoneti s sodelavci1997) zelo grobo ocenjeno, da naj bi bilo v devetdesetih letih prej{njega stoletja z vrti~karstvompovezanih vsaj 12.000 Ljubljan~anov. Glede na ~asovno dinamiko razvoja vrti~karstva je mogo~e sklepati,da je pozneje {tevilo vrti~karjev za~elo nazadovati. Zmanj{evanje {tevila vrti~karjev pa {e ne pomeni,da se potrebe po tovrstni prosto~asni dejavnosti zmanj{ujejo.Analiza ankete je razkrila, da ve~ina aktivnih ljubljanskih vrti~karjev obdeluje »svoje« vrti~ke od devetdesetihlet prej{njega stoletja, prvega desetletja novega tiso~letja in osemdesetih let prej{njega stoletja.Tak{ne odgovore je navedlo ve~ kot tri ~etrtine anketiranih. To seveda ne pomeni, da je v omenjenemobdobju tako izrazito napredovalo tudi vrti~karstvo, saj je znano, da gre za dejavnost, ki se v znatni meriprena{a iz roda v rod. Temu pritrjujejo tudi rezultati ~etrt stoletja stare raziskave (Goriup 1984), ki razkrivajo,da je kar 89 % vrti~karjev izhajalo iz dru`in, ki so imele vrt oziroma vrti~ek, zato so bili nanj navezani`e od mladosti. Ker je bilo med njimi mnogo priseljencev, to {e ni nujno pomenilo vrti~karskih korenin, pa~pa le dejstvo, da so imeli morda stik z vrtom `e v okolju pred preselitvijo v slovensko glavno mesto.V isti raziskavi so ugotovili tudi presenetljivo stalnost in vztrajnost obdelovalcev vrti~kov. S~asoma se jeprenehal ukvarjati z vrti~karstvom le pribli`no vsak {esti vrti~kar, v glavnem zaradi bolezni ali drugihosebnih razlogov.Poleti 2006 anketirani ljubljanski vrti~kar obdeluje »svoj« vrti~ek povpre~no `e 16,4 leta. Zanimivo,ta ~as je skoraj identi~en povpre~nemu vrti~karskemu obdobju v Zürichu, okroglih 16 let (Christls sodelavci 2004; opomba: v züri{ki raziskavi so vpra{alnike razposlali 1816 vrti~karjem in prejeli 696 izpolnjenih,kar pomeni 38,3-odstotni izplen), s tem, da je v Zürichu najdalj{e razdobje kar 76 let, v Ljubljanipa »samo« 62. Ob na{em rekorderju je v Ljubljani {e ve~ kot deset vrti~karjev, ki na »svojih« vrti~kihvztrajajo `e ve~ kot {tiri desetletja. Na drugi strani pa je pribli`no enako {tevilo tistih, ki se z obdelovanjemvrti~kov ukvarjajo {ele kak{no leto.100908070{tevilo odgovorov60504030201001940–1949 1950– 1959 1960– 1969 1970– 1979 1980– 1989 1990– 1999 2000– 2006 nipodatkaSlika 59: Obdobje, ko so anketiranci za~eli obdelovati vrti~ek.115