vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21zaradi njegove navzo~nosti najbolj ogro`ena skupina otrok, ki po nekaterih raziskavah tudi sicer zau-`ije najve~ svinca, predvsem zaradi onesna`enih tal. Tako na primer otro{ko telo zadr`i med 40 in 50 %zau`itega svinca, odrasla oseba pa le od 10 do izjemoma 50 %. Zgodnji simptomi zastrupitve s svincemso preob~utljivost, izguba apetita, stalna utrujenost, trebu{ne bole~ine, te`ave pri koncentraciji innespe~nost. Akutna zastrupitev se ka`e v po{kodbah `ivcev, moteni mi{i~ni koordinaciji, povi{anemukrvnemu tlaku ter izgubi sluha in vida. Svinec zelo {kodljivo vpliva tudi na plodnost in razvoj zarodka.4.2.1.2 KadmijKadmij (Cd) je po nekaterih opredelitvah uvr{~en med rakotvorne snovi. Ve~je koli~ine kadmija v telesulahko povzro~ijo kroni~no pomanjkanje vitaminov, beljakovin in sladkorjev. Povzro~ajo tudi motnjepri tvorbi hemoglobina in po{kodbe kosti. Kadmij lahko spro`i tudi genetske napake in moti normalenrazvoj. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je dopustna dnevna koli~ina zau`itega kadmija1 μg/kg telesne te`e. Najve~ kadmija prihaja v telo s hrano in cigaretnim dimom. Vsaka cigareta vsebujepovpre~no nekje od 1 do 2 μg kadmija, pri ~emer ga pri kajenju v telo pride med 40 in 60 %. Pri vnosus hrano je kar 98 % kadmija talnega izvora, okrog odstotek pa ga v telo dobimo prek vode. Zanimivoje, da preostali odstotek obremenitve telesa s kadmijem prispeva morska hrana. Za la`jo predstavo najnavedemo, da s hrano, pridelano na onesna`enih tleh, dnevno preide v organizem med 10 in 25 μgkadmija, pri ~emer ga v telesu ostane le od slabih 0,5 do 1 μg. Kadmij se iz telesa izlo~a s se~em inblatom, vendar le v majhnih koli~inah. Ve~ina se ga za dalj{e obdobje zadr`i v jetrih in ledvicah. Znakizastrupitve s kadmijem so prebavne motnje: driska, trebu{ni kr~i, slabost in bruhanje.4.2.1.3 CinkCink (Zn), ki sicer ne velja za rakotvorno snov, v ve~jih koli~inah najdemo zlasti v bogati beljakovinskihrani (meso, morski sade`i …). Ti prehrambni izdelki lahko vsebujejo tudi do 50 mg/kg cinka v sve`imasi. Na drugi strani pa `ita, zelenjava, sadje, mle~ni izdelki in jajca vsebujejo precej manj cinka, obi-~ajno tja do 5 mg/kg. ^loveku nevarni so odmerki, ki presegajo priporo~ene odmerke za desetkrat dopetnajstkrat. Pri odraslem ~loveku zau`itje nad 150 mg/dan povzro~i oslabitev imunskega sistema inpomanjkanje druge potrebne kovine, bakra. Odmerki nad 440 mg/dan lahko povzro~ijo `elod~ne razjede.V skrajnih primerih, ko oseba naenkrat zau`ije ve~jo koli~ino cinka, ta lahko povzro~i zastrupitevs trebu{nimi kr~i, bruhanjem in drisko. Osebe, ki so dalj ~asa izpostavljene ve~jim odmerkom cinka,lahko postanejo anemi~ne, zni`a se raven »dobrega« holesterola (holesterol velike molekularne te`e –HDL), v~asih pride celo do po{kodb trebu{ne slinavke in nevrotoksi~nosti. Cink je tudi nujno potrebnomikrohranilo. Njegovo pomanjkanje cinka se med drugim ka`e v zmanj{anju teka, po~asnemu celjenjuran, pojavu raznih ko`nih izpu{~ajev, delni izgubi ob~utka za vonj in okus, zmanj{anju odpornostiimunskega sistema. Posledi~no se lahko pojavijo celo anoreksija, zaostajanje v rasti, zmanj{ano spro{-~anje spolnih hormonov in nihanje razpolo`enja.4.2.1.4 BakerPomanjkanje bakra (Cu) v telesu se najve~krat ka`e s slabokrvnostjo in nizko ravnjo belih krvni~k,kar lahko povzro~i neodpornost in pove~ano mo`nost za infekcije. Predvsem pri otrocih, rojenih z nizkotelesno maso, pomanjkanje bakra lahko povzro~i nenormalno rast in razvoj kosti ter osteoporozo.Podobno kot cink tudi baker uvr{~amo med nerakotvorne snovi, vendar je potrebno poudariti, da je razlogza to zlasti pomanjkanje raziskav na tem podro~ju. Bolje raziskani sta dve bolezni, povezani s presnovobakra v telesu. Menkensonova bolezen je genetska okvara gena za presnovo bakra, pri kateri se velikekoli~ine bakra kopi~ijo v jetrih in ~revesju. Presnova bakra je prav tako motena pri Wilsonovi bolezni. Prinjej se baker kopi~i zlasti v mo`ganih, jetrih in ledvicah. Najo~itnej{i znak so depoziti bakra v ro`enici.55