vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21706050dele` v odstotkih403020100bliìnabivali{~akomunalnaopremljenostbliìna gozdaodmaknjenostod prometnicrodovitnostprstiti{inadruàbnostbliìna rekeodmaknjenostod objektovzelo pomembno srednje pomembno nepomembno brez odgovoraSlika 111: Pomembnost nekaterih dejavnikov pri izboru lokacije predvidenih obmo~ij vrti~kov.podpoglavju sopomenka za geografski izraz prst) rodovitnej{a, ~e bi bila nova lokacija odmaknjena odglavnih prometnic in/ali ~e bi bila primerno komunalno ter infrastrukturno opremljena, pri ~emer je zlastipomembna zagotovljena voda za zalivanje vrti~kov; nekateri so izpostavili tudi elektriko in celo mo`nostspremljanja televizijskega programa.Z vidika oddaljenosti vrti~ka od doma se polovici anketirancev zdi najprimernej{a razdalja do 5 kilometrov,tretjini celo manj kot kilometer. Iz tega sledi, da je bliìna vrti~ka eden od najpomembnej{ihdejavnikov pri izbiri primerne lokacije. Pomembni okoli{~ini sta tudi mir oziroma ti{ina ter odmaknjenostod objektov, medtem ko sta dejavnika mo`nosti druàbnega ìvljenja in bliìne reke potisnjena v drugiplan.Ljubljanski vrti~karji menijo, da so najprimernej{e lokacije za vrti~karstvo nekdanja kmetijska zemlji{~a,tem pa sledijo zelene povr{ine ob parkih oziroma vodi ter zelene povr{ine ob stanovanjskih soseskah.Vse druge lokacijske mo`nosti so za anketirance prakti~no nepomembne in jih izpostavljajo le posamezniki.Rezultate analize izvedene ankete smo upo{tevali tudi pri dolo~anju meril o primernosti lokacijvrti~kov v ob~inskem prostorskem na~rtu.Anketni rezultati o pomenu lokacije se bistveno ne razlikujejo od tistih iz tujine. Kateri dejavniki odlo-~ilno vplivajo na izbiro lokacije vrti~ka, so na podlagi anketiranja vrti~karjev in strokovne ocene sku{aliugotoviti tudi v najve~jem {vicarskem mestu Zürichu (Christl s sodelavci 2004). Najve~jo teò je imeladostopnost (ceste, parkiri{~a, javni promet), nato pa so se zvrstili rodovitnost tal, odsotnost hrupa inoddaljenost od bivali{~a vrti~karjev. Opremljenost z infrastrukturo, reliefne zna~ilnosti, podnebje in drugidejavniki so imeli manj{i pomen.185
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj14.3 OCENA PRIMERNOSTI LOKACIJ VRTI^KARSKIH OBMOÎJ, OPREDELJENIH V OSNUTKUIZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NA^RTA MESTNE OBÎNE LJUBLJANAPresoja primernosti na~rtovanih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani je potekala ob upo{tevanju dvehvidikov. Prvi je ovrednotenje predlaganih zemlji{~ na podlagi strokovne presoje in pri~akovanj uporabnikov(vrti~karjev) ter podajanja kon~ne ocene o njihovi lokacijski primernosti. Ta temelji na kvantitativnempostopku (glej podpoglavje 3.4 s preglednico 12), pri ~emer smo upo{tevali bistvene kazalnike, ki vplivajona primernost lokacij vrti~kov. Drug vidik temelji na analizi lastni{tva zemlji{~, kjer so predlaganavrti~karska obmo~ja. Izhajamo iz predpostavke, da prevelika zemlji{ka in lastni{ka razdrobljenost ote-ùje skupno na~rtovanje in urejanje teh obmo~ij, zato smo s pomo~jo digitalnega katastra Mestne ob~ineLjubljana podrobno preu~ili lastni{ko sestavo lokacij predvidenih vrti~kov.Med predvidenimi lokacijami vrti~kov smo najprej preverili, ali ustrezajo izlo~itvenim merilom. Vsehpet meril v celoti izpolnjujejo lokacije zunaj mestnega sredi{~a ter v zadostni oddaljenosti od prometnic,vodotokov, odlagali{~ odpadkov, gozdov in najo`jega vodovarstvenega obmo~ja. Primerna oddaljenostod ve~jih vodotokov (Sava, Ljubljanica, Glin{~ica, Grada{~ica, Mali graben in Iìca) je delno sporna nadveh lokacijah, kjer ve~ kot desetina obmo~ja vrti~kov sega znotraj 50 m omejitvenega pasu. Gre zavrti~ke v neposredni bliìni Save v [i{ki (oznaka [E–309) in Malega grabna (TR–122). Kot najpomembnej{eizlo~itveno merilo so se izkazale prometnice, saj kar {tiri predvidena obmo~ja vrti~kov ne ustrezajopovsem postavljenim kriterijem. Vrti~karski obmo~ji na Vi~u (RD–73 in RD–116) sta v neposredni bli-ìni èlezni{ke proge in mestne vpadnice, obmo~ji ob Savi ([E–309) ter ob Cesti dveh cesarjev (TR–100)pa preve~ blizu avtoceste.Na zemljevidu so ozna~ene lokacije vrti~kov, ki so bodisi povsem neprimerne, ker ne izpolnjujejov celoti enega ali ve~ meril, bodisi le deloma primerne, saj postavljena merila samo delno izpolnjujejo(90 % povr{ine obmo~ja vrti~kov je na primer zunaj omejitvenega obmo~ja, 10 % pa znotraj njega). Popolnomaneprimerna so tri obmo~ja vrti~kov, ker ne izpolnjujejo meril ustrezne oddaljenosti od ve~jihprometnic, deloma primerni pa sta dve obmo~ji, ki ne izpolnjujeta v celoti meril o ustrezni oddaljenostiod ve~jih vodotokov (slika 112).V drugi fazi so bila preverjena merila dostopnosti in opremljenosti, zdravja in rodovitnosti ter vplivovna okolje. Gre za merila privla~nosti, ki na podlagi pri~akovanj vrti~karjev samih in deloma strokovneocene sku{ajo odgovoriti, katera na~rtovana obmo~ja vrti~kov so bolj in katera manj primerna. Zlastiza najmanj primerna obmo~ja je smiselna ponovna presoja pripravljavcev prostorskega na~rta o primernostinjihovih lokacij.Ugodna prostorska dostopnost se najpogosteje omenja v povezavi s »privla~nostjo« posameznihvrti~kov. Ker med uporabniki vrti~kov prevladujejo prebivalci ve~jih stanovanjskih sosesk, smo preverilipovpre~no oddaljenost blokovnih sosesk od predvidenih obmo~ij vrti~kov. Blokovne soseske smodigitalizirali na podlagi predhodne morfolo{ke analize (Rebernik 2000). Bistvena ugotovitev je, da jedostopnost ve~inoma ugodna. Izjeme so obmo~je [E–309 na skrajnem severu Ljubljane in povsemna novo na~rtovana obmo~ja ob Ljubljanici z oznako RN. Ve~ina drugih predvidenih vrti~karskih obmo-~ij je od ve~jih blokovnih sosesk oddaljena manj kot kilometer.Dostopnost do javnega potni{kega prometa je nekoliko slab{a. Po neugodni povezanosti znova izstopaskrajno severno obmo~je, pa tudi vrti~karska obmo~ja v Kosezah, ki so nadpovpre~no oddaljena odpostajali{~. Ta obmo~ja izstopajo tudi po slab{i opremljenosti z osnovno infrastrukturo (vodovod in kanalizacija),kar pomeni, da bi bili za zagotovitev vsaj temeljne komunalne opremljenosti potrebni dolo~enigradbeni posegi.Slika 112: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na izlo~itvena merila. pSlika 113: Primernost predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani z vidika kakovosti tal. p str. 188Slika 114: Rezultati to~kovanja predvidenih vrti~karskih obmo~ij v Ljubljani glede na merilaprivla~nosti. p str. 189186
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110:
106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 165 and 166: 162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 173 and 174: 170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 187: 184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 191 and 192: 188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 199 and 200: 196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 229 and 230: Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?