vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj3.2.1 LASTNOSTI TALTla so naravna tvorba na samem vrhu Zemljinega povr{ja, ki s~asoma po~asi nastaja s preperevanjemmati~ne kamnine ob hkratnem sou~inkovanju atmosferilij in `ivega sveta. So kot nekak{na ko`a,ki pokriva trdno Zemljino notranjost, ko`a pa je pomemben organ. Tla so najpomembnej{i del kopenskihekosistemov, saj so med razvojem pridobila pomembno lastnost – rodovitnost. Ta je bistven pogojza rast in razvoj rastlin, s tem pa tudi za obstoj `ivalskega sveta in ~loveka.Tla so dokaj zapleten sistem, sestavljen iz trdne, teko~e in plinaste faze. So torej porozna tvorbaiz trdnih mineralnih in organskih delcev, ki so med seboj povezani kot nekak{na goba. V~asih so porete gobe lahko zelo velike, kot na primer v pe{~enih in prodnatih tleh, v~asih mikroskopsko majhne,kot na primer v te`kih, glinastih tleh. Sam prerez tal (profil) od povr{ine do mati~ne podlage ni enovit.Sestavljen je iz plasti (horizontov), ki se razlikujejo tako po fizikalnih kot po kemijskih lastnostih. Poroznost,humoznost, kislost, zbitost, koli~ina hranil, organske snovi in druge lastnosti horizontov se v istemprofilu zelo razlikujejo. Lastnosti posameznih horizontov in njihova lega v profilu dolo~ajo skupne lastnostital.Za razliko od vode in zraka tla ne kro`ijo, se ne izmenjujejo, ~as njihovega nastanka pa merimov desettiso~letjih in stotiso~letjih. So medij, ki na zelo dolg rok ali celo trajno ve`e mineralne snovi, medtemko se organske v kraj{em (dnevi, tedni) ali dalj{em ~asu (desetletje, redko stoletje) razgradijo. Tlase torej obna{ajo kot nekak{na past, zato se v njih kopi~ijo tudi {kodljive organske in mineralne snovirazli~nega izvora (industrija, promet, kmetijstvo), od koder lahko prehajajo v podzemne vode, rastlinein `ivali oziroma ~loveka. Organske snovi v tleh se razkrajajo, dokler potekajo ustrezni mikrobiolo{kiin kemijski procesi. V primeru kratko`ivih, slabo obstojnih organskih snovi (sodobna fitofarmacevtskasredstva) je analitski podatek lahko zastarel `e v ~asu nastanka. To ne velja za dolgo`ive, obstojnej-{e organske snovi, kot so stara fitofarmacevtska sredstva (na primer DDT in derivati) ali onesna`evala(na primer poliaromatski ogljikovodiki, PCB-ji). V primeru mineralnih snovi je zgodba povsem druga~na.Zlasti te`ke kovine se na talne delce ve`ejo tako dolgo, dokler ni prese`ena njihova sposobnostvezave, ki je pri razli~nih tleh (horizontih tal) razli~na. O~i{~enje tal, onesna`enih s te`kimi kovinami,je sicer mo`no, vendar le z zelo zahtevnimi, dragimi ali dolgotrajnimi postopki. Zato s te`kimi kovinamionesna`ena tla v praksi ostajajo onesna`ena in so vir onesna`enja za vedno. Vezava in razgradnja{kodljivih snovi je izjemno koristna, a najve~krat prikrita sposobnost tal, saj v bistvu delujejo kot filterin (o)~isti meteorne vode. V kolikor pa koli~ina onesna`eval v tleh prese`e sposobnost vezave in/alirazgradnje, postanejo onesna`ena tla tudi sama vir onesna`evanja. Tla izgubijo filtrirno sposobnostza onesna`evala. Prav zato je onesna`enost tal dober pokazatelj splo{nega stanja okolja, v mestihpa tudi pokazatelj dejanskih ali potencialnih vplivov urbanega okolja na ekosisteme mest, podzemnevode in prebivalstvo. V urbanih okoljih prihajajo ljudje v stik s tlemi na druga~en, ve~krat bolj neposredenna~in. Ko`ni kontakt z njimi je vzpostavljen med igro ali {portnimi dejavnostmi. Zelo pomembnoje lahko vdihavanje onesna`enih pra{nih talnih delcev. Ker so v primerjavi z neurbanim okoljem vsebnostionesna`eval v urbanih tleh vi{je, lahko onesna`enje tal predstavlja pove~ano tveganje za zdravjeme{~anov.Naj na tem mestu na kratko predstavimo nekaj bistvenih lastnosti vrhnjega sloja vrtnih tal, ki je namernospremenjen in obogaten zlasti z namenom, da se pove~a njegova rodovitnost ter s tem zagotavljabolj{o kakovost in ve~jo koli~ino pridelkov na vrti~kih.3.2.1.1 KislostKislost tal (pH) je pomemben dejavnik rodovitnosti tal, saj je dostopnost hranil za rastline v velikimeri odvisna prav od njihove kislosti. Ve~ina rastlin najbolje uspeva v zmerno kislih tleh (pH od 5,6 do 6,7),torej v obmo~ju kislosti, v katerem je ve~ina hranil rastlinam najla`je dostopna. V kislih in mo~no kislihtleh je koli~ina hranil v talni raztopini na~eloma majhna. Za bazi~na tla (pH nad 7) pa velja, da je spro{-40