vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajSlika 92: »Prefinjen« sistem za zbiranje kapnice s strehe enega od ljubljanskih vrti~karskih objektovje prava tehni~na mojstrovina.BOJAN ERHARTI^terenskim delom je bilo evidentiranih kar 1686 tovrstnih objektov. Podrobno jih je bilo popisanih 1294,za preostalih 392 vrtin na obmo~ju vrti~kov na levem bregu Save ju`no od ^rnu~, med mostovoma naDunajski in [tajerski cesti, pa so bili pridobljeni le temeljni parametri, ki pa vendarle veljajo za ve~inotamkaj{njih vrtin (Smrekar in Kladnik 2007). Po podatkih, pridobljenih z anketiranjem na vrti~karskihobmo~jih leta 2006, je ve~ina zabitih in izvrtanih vodnjakov v zasebni lasti, izkopanih – teh je zelo malo –pa v »kolektivni« lasti. Zanimivo je, da se zabiti vodnjaki pojavljajo tudi na obmo~jih vrti~kov ob Cestidveh cesarjev na Vi~u in Krakovski ulici v Krakovem, kjer prevladuje vodooskrba iz javnega vodovoda.Vodni oskrbi iz vodnjakov in vrtin po zastopanosti sledi dostavljena voda (29 %), ki je precej boljraz{irjena kot priklju~ki na vodovodno omre`je (16 %). Na nekaterih vrti~karskih obmo~jih je raba dostavljenevode enakovredna rabi kapnice, denimo ob Ulici Jo`eta Jame v [i{ki, Zadobrov{ki cesti v Polju,Av{i~evi in Vrtnarski cesti v [entvidu, Hajdrihovi ulici na Vi~u ter ob potoku Glin{~ici na Bokalcah. Prevladujedostava vode v lastni re`iji, skupinsko dostavo smo ugotovili le na obmo~jih vrti~kov ob Hradeckegacesta na Poljanah in [martinski cesti v Mostah.Najmanj pogost, a po dele`u nikakor ne zanemarljiv na~in oskrbe z vodo, je zajemanje vode iz rekein potokov (9 %). Tolik{en dele` nekoliko presene~a, saj je le 5 vrti~karjev »svoj« vrti~ek umestilo nare~ni breg. Ta na~in oskrbe z vodo je najbolj raz{irjen na obmo~jih vrti~kov ob Cesti Dolomitskega odredana Brdu in Hradeckega cesta na Poljanah, kar je razumljivo, saj je prvo v neposredni bli`ini Malega grabna,drugo pa Gruberjevega prekopa.Odgovori na anketni vpra{anji »kako se oskrbujete z vodo?« in »kateri na~ini oskrbe z vodo so navrti~karskem kompleksu?«se bistveno ne razlikujejo. Dejstvo, da se nekoliko manj (23 %) vrti~kov zalivaz vodo iz vodnjakov, si razlagamo z okoli{~ino, da prav vsi vrti~karji ne koristijo skupne infrastrukturena dolo~enem vrti~karskem obmo~ju. Izstopa podatek, da se le dva posameznika (z vrti~karskih obmo~ijSlika 93: Na~in oskrbe z vodo na ljubljanskih vrti~kih po vrti~karskih obmo~jih leta 2006. P154