vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21uporabi se vrti~karji najpogosteje informirajo pri prodajalcih (24 %), kmetijskih pospe{evalcih ali drugihstrokovnjakih (8 %) in v sredstvih javnega obve{~anja (8 %). Ugotavljamo, da se vrti~karji premalo zavedajopomembnosti poznavanja ustrezne rabe gnojil in morda {e manj sredstev za varstvo rastlin. Le odstotektistih, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, in le 3 % onih, ki uporabljajo gnojila, vodi evidenco o njihoviporabi. Kar dve tretjini vrti~karjev ne kupuje literature s podro~ja vrti~karstva, 18 % jih tovrstne priro~nikein periodiko kupuje ob~asno, nanje pa je naro~enih le 3 % vrti~karjev.9.6 ZNANJA O UPORABI, UNIÊNJU OSTANKOV TER HRANJENJU FITOFARMACEVTSKIHSREDSTEVêprav ima velika ve~ina anketiranih vrti~karjev izobrazbo, ni`jo od univerzitetne, in jih ima le 4 %znotraj svoje druìne nekoga, ki ima kmetijsko izobrazbo, je njihov odnos do okolja v povezavi s fitofarmacevtskimisredstvi vsaj na deklarativni ravni ve~ kot zadovoljiv. Kar slabo polovico anketirancevskrbita kakovost prsti in podzemne vode, pri ~emer pa kmetijstva ne uvr{~ajo med pomembnej{e onesnaèvalce,vsaj ne na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana.54 % se jih je opredelilo, da pridelujejo rastline po ekolo{kih merilih, medtem ko jih je 39 % svoj na~invrtnarjenja ocenilo za klasi~nega oziroma integriranega, ki prav tako upo{teva vso potrebno zakonodajona podro~ju uporabe fitofarmacevtskih sredstev.Iz ankete je zelo te`ko ugotoviti, koliko vrti~karjev pri svoji dejavnosti fitofarmacevtska sredstva dejanskouporablja. Ta tematika je bila sicer posredno ali neposredno vklju~ena v ve~ vpra{anj, vendar sobili odgovori v zvezi s tem zelo razli~ni, celo nasprotujo~i. Pri vpra{anju, kdaj vrti~karji tretirajo rastlines fitofarmacevtskimi sredstvi, jih je 27 % odgovorilo, da jih sploh ne uporabljajo. Ta dele` se je ponoville {e enkrat in sicer pri vpra{anju, kako si vrti~karji pripravljajo {kropilno brozgo. Tudi pri tem vpra{anjujih je 27 % odgovorilo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. @e pri naslednjem vpra{anju o vodenjuevidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pa jih je kar 48 % odgovorilo, da evidence ne vodijo,ker fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo. Na vpra{anje, v kak{nih pakiranjih kupujejo fitofarmacevtskasredstva, pa jih je 33 % odgovorilo, da teh sredstev ne kupujejo. [e ve~, kar 38 % jih je odgovorilo,da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev pri zastavljenem vpra{anju o na~inu prera~unavanja potrebnekoli~ine fitofarmacevtskih sredstev iz hektarskih odmerkov za uporabo na vrti~ku. Pri vpra{anju, kajstorijo z odpadno embalaò, jih je le 16 % navedlo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev, è prinaslednjem vpra{anju, kaj naredijo z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, pa je bil ta dele` {e manj{i,saj je le 9 % anketirancev ogovorilo, da ne uporabljajo fitofarmacevtskih sredstev.Gnojila in fitofarmacevtska sredstva najpogosteje uporabijo takoj, ~e pa ne, jih praviloma hranijov objektu na vrti~ku. Glede ostankov fitofarmacevtskih sredstev so bili vrti~karji dokaj skrivnostni, sajjih je le 36 % modro odgovorilo, da pripravijo ravno toliko {kropilne brozge, da ni ostankov, nadaljnjih51 % pa jih na to vpra{anje sploh ni odgovorilo, kar je lahko zaskrbljujo~e. Ker vemo, da tako pri ve~jih{kropilnicah kot tudi pri manj{ih nahrbtnih {kropilnicah v posodi s {kropilno brozgo kot in v cevehostane nekaj {kropilne brozge, smo pri~akovali, da bo to dejstvo izpostavilo ve~je {tevilo anketirancev.Da ostanke zlijejo v kanal ali potok, jih je navedlo le 1 %, 2 % pa jih naj bi glede rezultate anketiranjaostanke zlilo na tla oziroma v prst. To sicer ni razveseljiv podatek, vendar bi ga lahko {e vedno ozna~iliza zadovoljivega, ~e ne bi ob tem slutili, da je tudi v skupini neopredeljenih precej tak{nih, ki onesna-èvanja okolja z ostanki {kropilne brozge niso priznali.Na vpra{anje o »usodi« odpadne embalaè je 16 % anketirancev odgovorilo, da jo vrèjo med komunalneodpadke, dodatnih 5 % pa jih pred tem embalaò spere z vodo. Ob tem jih je 14 % izjavilo, daza{~itno sredstvo porabijo do konca, kar 33 % pa jih na to vpra{anje ni odgovorilo. Na podlagi odgovorovlahko z veliko gotovostjo sklepamo, da ve~ kot tri petine vpra{anih z odpadno embalaò ne ravnaskladno s priporo~ili oziroma z zakonodajo.Na podlagi anketiranja lahko ugotovimo tudi, da fitofarmacevtska sredstva le 7 % vrti~karjev hraniskladno s priporo~ili oziroma v posebni, za{~iteni omari. Vse druge oblike njihovega hranjenja so bolj147
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajali manj neprimerne in pomenijo tveganje tako za okolje kot tudi za vrti~karje same in {e zlasti za njihovevnuke ali otroke.Na podlagi celotnega sklopa vpra{anj o odnosu vrti~karjev do okolja ter znanja o pravilni rabi fitofarmacevtskihsredstev, pravilnem uni~enju njihovih ostankov ter njihovem hranjenju lahko povzamemo,da smo pri~akovali bolj{e znanje vpra{anih. Kljub vsemu pa je tudi tak{en rezultat anket zelo pomemben,saj vidimo, na katerih podro~jih bo treba v prihodnje izvajati aktivnosti, ki bi pripomogle k bolj{emupoznavanju problematike fitofarmacevtskih sredstev in posledi~no k prepre~evanju njihovega morebitnega{kodljivega vpliva na okolje. Pri tem bo morala z razli~nimi dejavnostmi aktivnej{o vlogo odigratitudi Mestna ob~ina Ljubljana, saj se zaenkrat kar 85 % anketirancev nikoli ne udeleùje izobraèvanjo pridelavi gojenih in okrasnih rastlin. Vzrok za tak{no pasivnost je najbr` tudi prepri~anost vrti~karjev,da je njihovo znanje o tem povsem zadovoljivo (ve~ kot 60 % navedb), na drugi strani pa kar polovica(50 %) vpra{anih v tovrstna izobraèvanja ni pripravljeno vlagati lastnih sredstev.148
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100: 96Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 101 and 102: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 149: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 173 and 174: 170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 191 and 192: 188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 199 and 200: 196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?