vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajin kadmijem. Tudi na njem bi bilo treba analizirati pridelke in se, da bi ga lahko ohranili kot »aktivno«znamenitost, odlo~iti za najprimernej{o sanacijo oziroma remediacijo tal ali prsti.Rezultati presku{anj podzemne vode dokazujejo, da podzemni vodi na Ljubljanskem polju lahkopripi{emo kakovost, ki v njegovem osrednjem delu zaradi svoje dinamike {e izkazuje lastnosti, ki bi jihob upo{tevanju dolo~b Uredbe o standardih kakovosti podzemne vode (UL RS 100/2005) lahko ozna-~ili kot dobro kemijsko stanje. Podrobna analiza pa dokazuje, da lokalno vendarle obstajajo mesta z ve~jimiobremenitvami, kot jih ka`ejo reprezentativna mesta dr`avnega monitoringa kakovosti podzemnih voda.Antropogeni vplivi so raznovrstni, {tevilni in razpr{eni, zato je te`ko ali nemogo~e lo~iti en vpliv oddrugega in ga pripisati izklju~no vrti~karstvu. Pomembna je ugotovitev, da obstaja mo`nost, da vrti~karstvone povzro~a zgolj obremenitve vodnih virov zaradi morebitne ~ezmerne in/ali napa~ne raberastlinskih hranil in rastlinskih za{~itnih sredstev, ampak lahko neurejeno vrti~karstvo pomeni tudi {tevilnedruge vplive na okolje, na primer vpliv zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda.Kljub intenzivnosti vrti~karstva na razli~nih vplivnih obmo~jih ~rpali{~ (Jar{ki prod, Kle~e, [entvid, Hrastje)rezultati presku{anj podzemne vode eksplicitnih vplivov vrti~karstva ne potrjujejo, ali, povedano druga~e,drugi antropogeni vplivi so tako intenzivni, da prevladajo nad vrti~karskimi.Ta ugotovitev pa nikakor ne sme biti podlaga za morebitna razmi{ljanja o nadaljnji primernosti nekaterihobstoje~ih obmo~jih vrti~kov. Ta na neposredna prispevna obmo~ja ~rpali{~ ne spadajo, saj pomenijopreveliko tveganje za varno oskrbo Ljubljane s pitno vodo.Rezultati matemati~nega modeliranja toka podzemne vode ne glede na ugodne rezultate fizikalno-kemijskihpresku{anj nedvoumno potrjujejo, da nekatera od obstoje~ih vrti~karskih obmo~jih lahkovplivajo na skladnost pitne vode, saj se razprostirajo na neposrednem prispevnem obmo~ju ~rpali{~. Vrti~karskaobmo~ja na vodovarstvenem obmo~ju z oznako VVO I se morajo glede na dolo~be Uredbeo vodovarstvenem obmo~ju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (UL RS 120/2004 in 7/2006)odstraniti. Z vidika dolgoro~ne za{~ite vodnih virov in trajnostnega ravnanja z vodovarstvenim prostorompa bi bilo potrebno, da Mestna ob~ina Ljubljana vrti~karstva na vodovarstvenem obmo~ju IIA nedovoljuje.V preteklosti so ljubljanska obmo~ja vrti~kov praviloma nastajala nena~rtovano in nenadzorovano,zato ne presene~a, da so locirana tudi tam, kamor z vidika za{~ite podzemne vode ne spadajo. Dana{njiin tudi prostorski na~rtovalci v preteklosti, ki so `e imeli dovolj znanja ter informacij in bili ob tem dovoljokoljevarstveno ozave{~eni, nekaterih od obstoje~ih obmo~ij vrti~kov zagotovo ne bi umestili na obmo~ja,kjer trenutno so. Z vidika za{~ite podzemne vode so povsem neustrezne lokacije na ranljivih neposrednihprispevnih obmo~jih vodarn (na primer ob vodarni Kle~e), saj ~asa za ukrepanje, s katerim bi prepre-~ili morebitno {iritev onesna`eval do posameznih ~rpali{~, ni. Zaradi plitvih vodonosnih plasti, nad katerimipoteka intenzivno vrti~karstvo, in bli`ine vodarne smo med tvegana uvrstili tudi najve~je ljubljansko obmo~jevrti~kov, locirano na desnem bregu ju`no od ^rnu~. Z vidika za{~ite vodnih virov so sprejemljivej{evrti~karske lokacije, ki so nekoliko bolj oddaljene od osrednjega dela Ljubljanskega polja, pri ~emer sedejavnikom tveganja tistih, ki le`ijo gorvodno od ~rpali{~, ni mogo~e povsem izogniti. Na kakovost podzemnevode osrednjega dela vodonosnika namre~ vpliva tudi podzemna voda, ki vanj doteka z obrobja.Dinamika podzemne vode na obrobju je po~asnej{a, to pa omogo~a koncentriranje onesna`eval natem obmo~ju. Tveganje je sicer bistveno manj{e kot v neposredni bli`ini ~rpali{~, ne predstavlja ga zgoljvrti~karstvo in je sprejemljivo, a se ga dolgoro~no ne sme spregledati. Vrti~karska obmo~ja dolvodnoin ju`neje od ~rpali{~ (Zalog, [tepanjsko naselje, rob Ljubljanskega barja) so z vidika vplivov na kakovostvodnih virov, namenjenih za javno oskrbo s pitno vodo, sprejemljiva. Pogoj za okolju prijaznovrti~karstvo je nadgradnja manjkajo~ih znanj, saj vrti~karstvo predstavlja pove~ano tveganje za okoljezlasti zaradi nenamernih neustreznih ravnanj. Z izobra`evanjem vrti~karjev bi se lahko tveganje za njihovozdravje, obenem pa tudi za onesna`evanje okolja, vklju~no z vodnimi viri, pomembno zmanj{alo.S pomo~jo anketnih rezultatov in uporabe GIS orodij lahko podamo kon~no oceno primernosti lokacijobmo~ij vrti~kov, predvidenih v osnutku izvedbenega prostorskega na~rta Mestne ob~ine Ljubljana.Povr{ina teh obmo~ij se bo skr~ila za skoraj polovico, a tudi med na~rtovanimi vrti~ki so nekatera,204