vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 217.4.1 VRTI^KARSKO OBMO^JE V OKOLICI VODARNE JAR[KI PRODNa vrti~karskem obmo~ju na levem bregu Save ju`no od ^rnu~ je bila kakovost podzemne vode preu-~evana v objektih vd-470a, vd-724, piezometrih JA-5 in JA-10, v jesenskem vzor~enju leta 2007 pa sobili v opazovalno mre`o vklju~eni tudi vzor~na mesta od vd-470b do vd-470f ter neaktivni vodnjak ^V-3.Podzemna voda v vrtini vd-470a je izpostavljena vplivom onesna`enj, kar se ka`e v pove~ani mineralizacijiter navzo~nosti {tevilnih kemikalij splo{ne rabe in ostankov zdravil. Podzemna voda v vrtini vd-724je izpostavljena vplivom onesna`enj, vendar v manj{i meri kot na lokaciji vd-470a. Tudi v piezometru JA-5smo identificirali ve~je {tevilo organskih spojin, ki imajo izvor v komunalnih odplakah (kemikalije splo-{ne rabe). Temeljni kemijski parametri (elektroprevodnost, koncentracija kalcija, magnezija) ka`ejo povpre~nostopnjo mineralizacije, kar je glede na bli`ino Save pri~akovan rezultat. Tudi drugi temeljni anioni in kationi(nitrat, klorid, sulfat) imajo ni`je vrednosti od tistih vrednosti, na katere bolj izrazito vplivajo povr{inskeantropogene dejavnosti. Na tem obmo~ju neposredni vpliv vrti~karstva ni opazen. V piezometru JA-10podzemna voda po anorganski sestavi ne odstopa in je podobne sestave kot v JA-5.Na tem omenjenem obmo~ju so antropogeni vplivi najizrazitej{i na opazovalnem mestu vd-470a.Mineralizacija se ka`e v visoki vrednosti elektroprevodnosti (v povpre~ju 569 μS/cm), ki je primerljivaoziroma celo vi{ja od najvi{jih vrednosti elektroprevodnosti, ki jih zaznavamo na celotnem Ljubljanskempolju. Glede na bli`ino Save in napajalnega obmo~ja je vi{ja od pri~akovane tudi koncentracija temeljnihanionov in kationov (klorid povpre~no 24,8 mg/l; natrij povpre~no 25,5 mg/l), povi{ana je tudikoncentracija nitrata (povpre~no 17,7 mg/l). Kljub prisotnosti onesna`eval je vrednost redoks potencialavisoka (povpre~no 473 mV), kar posredno dokazuje dotok re~ne vode oziroma dobro samo~istilnosposobnost vodonosnih plasti na tem obmo~ju. V primeru prekinitve vnosa onesna`eval lahko pri~akujemohiter naravni proces njihovega odstranjevanja. Presene~a izrazito visoka koncentracijakarbamazepina (511 μg/l pri prvem vzor~enju in 342 μg/l pri drugem), ki spada med najvi{je ugotovljenekoncentracije tega onesna`evala na Ljubljanskem polju doslej.7.4.2 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE KLE^ENa vrti~karskih obmo~jih v okolici vodarne Kle~e je bila preu~evana kakovost podzemne vode v vodnjakihVD Kle~e-10, VD Kle~e-16 in VD Kle~e-17 ter v piezometrih na zahodni strani vodarne IMP, LPPetrol in PKL 2-1.Podzemna voda vodnjaka VD Kle~e-10 glede na njegovo lego ne odstopa pomembneje od pri~akovanekemi~ne sestave. Prispevno obmo~je vodnjaka je nekoliko odmaknjeno od urbanega prostorav Stegnah, zato identifikacija organskih spojih z GC/MS ka`e nekoliko manj sledi antropogenega izvora,a jih je mogo~e zaznati. Vodnjak je srednje mineraliziran, koncentracija nitrata je v primerjavi z osrednjimdelom vodarne povi{ana, prav tako sta povi{ani koncentraciji klorida in nitrata. Vrti~karstvo zagotovoni prevladujo~ vir onesna`eval, ker so ostali viri onesna`evanja bistveno pomembnej{i.Podobno sestavo ima podzemna voda na odvzemnem mestu Petrol ju`no od piezometra IMP, vendarje opazna nekoliko ni`ja stopnja mineralizacije. Na tem mestu so v podzemni vodi {tevilne spojine splo-{ne rabe. Piezometer PKL 2-1 le`i sredi kmetijskih in vrti~karskih zemlji{~ na obmo~ju severozahodnood vodarne Kle~e in ga uvr{~amo med opazovalna mesta, v katerih je kakovost podzemne vode primerljivas kakovostjo podzemne vode v zahodnih vodnjakih vodarne Kle~e. V primerjavi z osrednjim delomvodarne Kle~e, kjer je stopnja mineralizacije najni`ja, gre v njem za nitrat, ki je najverjetneje prevladujo~ekmetijskega ali vrti~karskega izvora, saj je bila ugotovljena tudi nizka koncentracija slanice (NaCl).Piezometer IMP le`i na robu urbanega dela zahodnega prispevnega obmo~ja vodarne Kle~e. IzGC-MS posnetka je razvidno, da so na tej lokaciji {tevilne spojine splo{ne rabe, podobno kot na lokacijiPetrol. Opazno je, da je koncentracija pesticida atrazina in desetilatrazina vi{ja kot na obmo~ju kmetijskihzemlji{~ v neposredni bli`ini (PKL 2-1), kar potrjuje, da najverjetnej{i vzrok navzo~nosti pesticida atrazinain njegovega razgradnega produkta ni le kmetijska raba, seveda pa tudi ne vrti~karska, ampak se111