vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21anionov in kationov (klorid: 40,6 mg/l; natrij: 21,6 mg/l), kar dokazuje vdor t. i. »slanice«, ki izvira iz soljenjacest v zimskem ~asu ali/in komunalnih odpadnih voda.Podzemna voda iz zasebne vrtine vd-1580 je izpostavljena vplivom onesna`enj, kar se ka`e v nenavadnopove~ani mineralizaciji in v prisotnosti holesterola ter ostalih kemikalij, ki imajo vir v odplakahurbanega izvora. Vzor~no mesto le`i na dvori{~u, med stanovanjskim in kmetijskim gospodarskim objektom(hlev, shranjevanje gnoja), zato je zelo verjeten neposreden vpliv teh dejavnosti na kakovost podzemnevode. Mineralizacija je na tej lokaciji celo vi{ja kot v podzemni vodi vd-1385, ki spada na isto obmo~je.Mineralizacija podzemne vode v zasebni vrtini vd-1580 se ka`e v visoki vrednosti elektroprevodnosti(v povpre~ju 826 μS/cm). Vi{ja od pri~akovane je tudi koncentracija temeljnih anionov in kationov(klorid povpre~no 66,8 mg/l; natrij povpre~no 46,0 mg/l), kar dokazuje vdor tako imenovane slanice, kinajverjetneje izvira iz soljenja cest v zimskem ~asu. To ka`e tudi ugotovljena visoka povpre~na koncentracijabromida (25,7 μg/l), ki je vi{ja zgolj v vodnjaku VD [entvid-1a. Prisotne so tudi sledi herbicidametolaklora, ki se najve~ uporablja na koruznih poljih.Vodnjak VD [entvid-1a je eden izmed treh obratujo~ih vodnjakov vodarne [entvid, ki le`i na severozahoduvodarne. Dozdaj{nji rezultati presku{anj v okviru notranjega nadzora ka`ejo, da pomembnej{ihrazlik v kakovosti podzemne vode med posameznimi vodnjaki vodarne ni, saj so njihova prispevna obmo~jazaradi medsebojne bli`ine vodnjakov podobna in so zanje zna~ilne podobne obremenitve. Prisotneso sledi pesticidov. Opazna do manj{a sezonska kolebanja koncentracij klorida, bromida in nitrata, koncentracijanatrija pa je nekoliko povi{ana v primerjavi z ostalimi odvzemnimi mesti (povpre~no 8,8 mg/l),kjer bi glede na primerljivo dinamiko podzemne vode pri~akovali podobno sestavo. Kolebanja koncentracijebromida in klorida pripisujemo soljenju cest, prevladujo~ vpliv na koncentracijo nitrata (povpre~no16,7 mg/l) pa ima kmetijstvo. Na tem mestu je bila ugotovljena najvi{ja koncentracija bromida (39,3 μg/lv drugem vzor~enju), kar ni presenetljivo, saj vodarno [entvid obdajajo prometne ceste.7.4.4 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE HRASTJENa vrti~karskem obmo~ju v {ir{i okolici vodarne Hrastje je bila preu~evana kakovost podzemne vodev vodnjaku LP Obrije, vrtinah B[V-1/99, PAC-9 in PH-5 ter hi{nem vodnjaku vd-1070.V vrtini B[V-1/99, ki le`i ob [martinski cesti, na prispevnem obmo~ju ju`nih vodnjakov vodarne Hrastje,so po pri~akovanjih sledi {tevilnih kemikalij splo{ne rabe. Podzemna voda na tem obmo~ju `e spadamed bolj mineralizirane, koncentracija klorida je glede na dejstvo, da je vrtina v osrednjem toku podzemnevode (povpre~no 29,9 mg/l), visoka, enako velja za natrij (14,6 mg/l) in nitrat (27,8 mg/l), kateregakoncentracija se precej spreminja. Nekoliko vi{ja od pri~akovane je tudi povpre~na temperatura (13,4 °C),saj so vrednosti nad 13 °C za osrednji del vodonosnika Ljubljanskega polja netipi~ne.Piezometer PAC-9 spada med manj obremenjene vrtine, nekoliko, podobno kot pri LP Obrije, odstopakoncentracija nitrata (povpre~no 21,2 mg NO 3/l). Koleba tudi redoks potencial (od 184 do 371 mV),kar ka`e na to, da so v vrtini spreminjajo~e se razmere, ki so lahko tudi posledica stanja vrtine.V podzemni vodi vodnjaka LP Obrije odstopajo~ih parametrov nismo zaznali. Podzemna voda je tu srednjemineralizirana, prisotna je obremenitev s pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti, a je ni`ja od obremenitevv vodnjakih vodarne Hrastje. Glede na razmeroma nizko navzo~nost drugih anorganskih obremenitevje nekoliko vi{ja od pri~akovane le koncentracija nitrata (povpre~je 18,5 mg/l). Ocenjujemo, da gre v tem primeruza prevladujo~ vpliv kmetijstva. Tako kot v vrtini PAC-9 tudi tu koleba redoks potencial (od 224 do 459mV).Piezometer PH-5, ki je sicer znotraj ograjenega dela vodarne Hrastje, je zanimivo vzor~no mesto,saj so njegova prispevna obmo~ja zunaj vodarne. V njem so s filtri zajete spodnje vodonosne plasti inne zgornje. Rezultati ka`ejo, da v spodnjih vodonosnih plasteh razgradni procesi pesticida atrazina potekajopo~asneje kot v zgornjih, saj je v njih koncentracija atrazina vi{ja od koncentracije njegovega razgradnegaprodukta. V zgornjih plasteh je koncentracijsko razmerje desetilatrazina proti atrazinu `e ve~jeod 1 in dokazuje hitrej{e razgradne procese. Podzemna voda je srednje mineralizirana, ocenjujemopa, da je koncentracija magnezija nekoliko vi{ja v zgornjih plasteh.113