vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

[ENTVIDSavaKLEÊVplivna obmo~ja vodarn ob nizki vodivplivno obmo~je vodarne Hrastjevplivno obmo~je vodarne Jar{ki prodvplivno obmo~je vodarne Kle~e Ivplivno obmo~je vodarne Kle~e IIvplivno obmo~je vodarne [entvidvodarnaobmo~je vrti~kovSAVLJE^RNUÊmeja VVO Ljubljansko polje 2004meja VVO Ljubljansko barje in okolica 2007JE@ICASavaZemlji{ka rabagozdpozidana zemlji{~a, ceste[I[KABE@IGRADMOSTEvodovjeHRASTJEZALOGLjubljanica171CENTERKRAKOVOVI^BRDOTRNOVORUDNIKLjubljanicaPOLJE0 1 2 3 4kmAvtorja vsebine: Brigita Jamnik, Miha NartnikAvtorica zemljevida: Katarina Polajnar HorvatVir: © Geodetska uprava RS, Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 120/2004, 7/2006),Uredba o vodovarstvenih... (UL RS 115/2007)© GIAM <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2009GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj13 PRIMERI VRTI^KARSTVA IZ TUJINEVrti~karstvo je kot zna~ilna dejavnost urbanega okolja raz{irjeno po vsem svetu. êprav ima povsodsorodne motive nastanka, pri ~emer so v dolo~enih okoljih v ospredju eni, v drugih pa drugi, in se kot pojavnaoblika manifestira v dokaj podobnih potezah, podrobnej{e preu~itve posameznih okolij kaèjo naprecej{nje razlike v njegovi na~rtnosti, organiziranosti in enotnosti. Zaradi tega se pojavlja tudi zelo razli~envtis urejenosti obmo~ij vrti~kov. V tem poglavju predstavljamo nekaj zna~ilnih vrti~karskih obmo~ijiz v primerjavi s Slovenijo bolj razvitih okolij.13.1 PROBLEMATIKA VRTI^KARSTVA V NEW YORKUV sodobnih mestih Zdruènih dràv Amerike je vrti~karstvo prejkone nezaèlena dejavnost. Zaraditeènj po privatizaciji zapu{~enih zemlji{~, na katerih so se raz{irili vrti~ki, in njihovi donosnej{i rabi,je vrti~karstvo v mestih postalo ogroèno. Vrti~ke, ki so postali del ìvljenjskega sloga mnogih me{~anov,izpodrivajo stanovanjske in poslovne cone ter zemlji{~a, namenjena {irjenju druge infrastrukture.V nadaljevanju na kratko predstavljamo problematiko vrti~karstva v New Yorku, ki se je {e do nedavnegasoo~al z odstranjevanjem vrti~kov z o`jega mestnega obmo~ja.Za~etek sodobnega vrti~karskega gibanja v New Yorku sega v leto 1973, ko so na pobudo ljudskeorganizacije »Zelena gverila« nastali prvi vrtovi. V takratnem ~asu gospodarske krize in opu{~anjazemlji{~ v mestih je newyor{ka mestna oblast podprla lokalno samoiniciativo na prostovoljni podlagi,katere cilj je bil revitalizacija zapu{~enih mestnih zemlji{~. S tem je lahko vrti~karstvo v vsega ~etrtstoletja preplavilo New York in postalo ponos sosesk, {e bolj kot to pa nujno potreben prostor za dru-ènje v naravi. Leta 1978 je bila znotraj Oddelka za parke in rekreacijo ustanovljena agencija GreenThumb, ki je {e vedno zadolèna za urejanje potrebne administracije. Strankam zagotavlja najmanjenoletne najemne pogodbe za vrti~ke. Ker pa te pogodbe nimajo zakonske podlage za njihovo trajanje,jih lahko mestne oblasti prekli~ejo v roku enega meseca, kar se je v ~asu ùpana Rudolpha Giuliania(1994–2001), katerega cilj je bil privatizacija zapu{~enih ob~inskih zemlji{~, pogosto dogajalo tudi v praksi.Leta 1998 je z namenom pospe{enega odstranjevanja vrti~kov njihovo urejanje prevzel mestni Oddelekza bivanje, ohranitev in razvoj. Odgovorni so se pri tem sklicevali na uradno dokumentacijo, v katerije bila ve~ina zemlji{~, na katerih so bili vrti~ki, opredeljenih kot oblika za~asne rabe prostora. Leta 1998se je ve~ kot 750 vrti~karskih obmo~ij soo~ilo z neizbe`no odstranitvijo. Poleg vrti~karjev, ki se {e vednobojujejo za ohranitev »svojih« vrti~kov, so se na razprodajo zemlji{~, kjer so locirani vrti~ki, odzvaletudi nekatere vladne in nevladne organizacije, denimo Trust for Public Land ter New York RestorationProgram, ki so omogo~ile nakup teh zemlji{~. êprav je newyor{ki dràvni na~rt odprtega prostoraiz leta 1997 v mestu jasno vklju~eval tudi vrti~ke, so jih mestne oblasti imele za nepotrebne. Pri razprodajizemlji{~ so celo prezrle nekatere pravne postopke, ki od odgovornih na~rtovalcev mestnih zemlji{~za vsako predlagano spremembo namembnosti rabe prostora zahtevajo okoljsko poro~ilo, navedbopodrobnih razlogov za predlagane spremembe, pa tudi vklju~itev javnosti. Glede na to, da so bila zemlji{~a,kjer so bili vrti~ki, uradno ozna~ena kot »prazna«, navedeni pravni postopki niso veljali. V ~asuGiulianijevega ùpanovanja je bilo v New Yorku uni~enih mnogo obmo~ij vrti~kov. Mestna slu`ba zaparke jih je za{~itila le 86, vsa druga pa so spremenila namembnost. Leta 1999 so mestni svetnikisoglasno sprejeli dogovor o prepre~evanju javnega razprodajanja vrti~kov. Dogovarjanje se je nadaljevalotudi v letih 2000 in 2002 (Mayor 2002). Poudariti pa je treba, da so bili ti dogovori sprejeti le zaogroèna obmo~ja vrti~kov.Po letu 2001, ko je ùpan New Yorka postal Michael Rubens Bloomberg, so za vrti~karstvo nastopilibolj{i ~asi. @upan si namre~ è od vsega za~etka prizadeva za ohranitev in trajno za{~ito vrti~kovv mestu. Pri tem so mu v pomo~ razli~ni vladni programi, vladne in nevladne organizacije ter prostovoljnevrti~karska zdruènja. Kljub prizadevanjem za prenehanje nadaljnje razprodaje vrti~kov, dogovoro celostni za{~iti vrti~kov {e ni bil sprejet.172
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110:
106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 165 and 166: 162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 173: 170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 187 and 188: 184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 191 and 192: 188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 199 and 200: 196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?