Informacijska družba - Ljudmila

Podjetniško mrežo sestavljajo zelo različni elementi:
- neodvisni profitni centri (Hewlett Packard jih ima 50; sicer so značilni za
medijske koncerne), v katerih strokovni ljudje prevzemajo tudi upravljalske
naloge in prihranijo pri režiji;
- spin-off partnerstvo (Xerox, 3M, Hitachi), kjer se posli vodijo po modelu
join venture;
- spin-in partnerstvo (Microsoft, Lotus, Ashton-Tate in sploh softverske
firme), ki izkoriščajo svoj tržni sloves;
- licenciranje, franshizing, kar je čisto prodajanje presežnega znanja;
-
čisto posredništvo, ki se ga poslužujeta npr. Compaq Computers ali Apple,
katerih proizvodi so popolne kompilacije.
Svetovna banka je polna priporočil deželam v razvoju, naj se oprimejo
informacijske industrije, pri čemer se sklicujejo na Petra Druckerja: “Dežele
v razvoju ne morejo utemeljevati svojega razvoja na komparativni prednosti
cenene industrijske delovne sile. Komparativna prednost, ki danes šteje, je
zgolj in samo uporaba znanja.” 11
Čudno pri tem priporočilu je tudi nam dobro poznano dejstvo, da Svetovna
banka pri svoji politiki intervencij v deželah v razvoju že v prvem koraku
poreže izdatke za javni sektor, ki proizvaja znanja, neobhodna za vstop v
informacijsko družbo. Takega sprenevedanja agentov najbolj razvitega sveta
je Trevor Haywood zbral za celo knjigo. 12
V tistih dneh na pragu poletja 1988, ko smo sočustvovali s stavkajočimi delavci
mariborske težke industrije, je v Kaliforniji zasedala Commission of the
Information Age in sprejela sledeči program:
a) razvoj gospodarstva, ki temelji na uporabi informacijskih in
telekomunikacijskih sistemov;
b) vzpodbujanje potreb po informacijah za dvig produktivnosti dela in
kakovosti življenja;
c) zagotavljanje pravičnosti pri uporabi elektronskih sistemov;
d) odpiranje možnosti aktivne udeležbe v razvoju kapacitet informacijske
industrije;
e) strateško obnašanje države v prid zagotavljanja konkurenčne prednosti v
globalnem informacijskem gospodarstvu.
Pri nas še vedno prevladuje upanje, da se bo stara industrija postavila nazaj na
noge. In kdo nam brani, da se ne bi videli kot “inteligentni otok” Bermuda, kjer
so z naložbo v infrastrukturo privabili domala večino največjih informacijskih
podjetij, ki bolj pa tudi nekoliko manj ambicioznim domačinom ponujajo
zaposlitve, daleč nad standardom sosednjih držav? Kar nekaj korakov v to smer
so že naredili Singapur, Indija (Bangalore), Irska, Tajvan, Bahami, Filipini...
100